Nalaganje dokumenta...
Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 1735/2026 DATUM OBJAVE: 23.10.2026
VELJAVNOST: od 15.9.2026 / UPORABA: od 15.9.2026
RS 1735/2026
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 15.9.2026 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 1.11.2026: ŠE V OBDELAVI.
Uradni list RS, št. 1735/26
2026-01-2395
Na podlagi 2. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) sklepata pogodbeni stranki:
kot predstavnik delodajalcev:
Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije, Dimičeva ulica 13, Ljubljana, ki jo zastopa predsednik mag. Janko Širec
in
Združenje delodajalcev Slovenije GIZ – Sekcija za storitve, Dimičeva ulica 9, Ljubljana, ki jo zastopa mag. Maja Skorupan
in
kot predstavnik delavcev:
Sindikat Komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije, Dalmatinova ulica 4, Ljubljana, ki ga zastopa Majda Marolt
in
KNSS – Neodvisnost Konfederacija novih sindikatov Slovenije, Miklošičeva ulica 38, Ljubljana, ki ga zastopa Vlasta Žulič
Kolektivno pogodbo komunalnih dejavnosti
(uvodna določba)
(1)
Pogodbeni stranki s to kolektivno pogodbo (v nadaljevanju KP KD) avtonomno urejata medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in delodajalcev skladno z zakoni.
(2)
KP KD obsega obligacijski in normativni del ter tarifno prilogo. Obligacijski del ureja pravice in obveznosti strank KP KD, medtem ko normativni del ureja pravice, odgovornosti in obveznosti delodajalcev in delavcev iz delovnih razmerij. Tarifna priloga predstavlja sestavni del normativnega dela KP KD in ureja najnižje osnovne plače, druge vrste plačil in povračil stroškov v zvezi z delom.
(stranki KP KD)
Stranki KP KD sta: Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za storitve kot predstavnika delodajalcev ter Sindikat Komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije in KNSS – Neodvisnost Konfederacija novih sindikatov Slovenije kot predstavnika delavcev.
(pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi)
(1)
V kolektivni pogodbi uporabljena izraza »delodajalec« in »delavec«, zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna ne glede na spol.
(2)
»Pogodbena stranka« te kolektivne pogodbe je eden ali več podpisnikov na strani delodajalcev ali sindikata.
(3)
»Manjši delodajalec« po tej kolektivni pogodbi je delodajalec, ki zaposluje deset oziroma manj delavcev.
(4)
»Poslovodne osebe« in »prokuristi« so osebe, ki zastopajo pravno osebo in vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.
(5)
»Splošni akt delodajalca« je interni akt, s katerim delodajalec določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti.
(6)
Izraz »organizacijska enota« pomeni sestavni del družbe, ki združuje delovna opravila in delavce pri opravljanju določenega dela delovnega procesa.
(7)
»Akt o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest« je splošni akt, ki določa delovna mesta, pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma vrsti del in opis del in nalog posameznega delovnega mesta oziroma za vrste del.
(8)
»Vrsta del« so dela, ki jih mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi, za katera se zahteva enaka raven in smer izobrazbe in drugi pogoji za opravljanje dela, kot jih določa akt o organizaciji in sistemizaciji pri delodajalcu.
(9)
»Delovno mesto« je najmanjša organizacijska enota v strukturi delodajalca, v okviru katere se izvajajo posamezne naloge.
(10)
Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.
(11)
Izraz »sindikat« pomeni sindikate, katerih člani so delavci, zaposleni pri delodajalcu.
(12)
»Sindikalni zaupnik« je oseba, ki jo izvolijo člani sindikata ali imenuje organ sindikata, o čemer sindikat pisno obvesti delodajalca. Način določitve števila sindikalnih zaupnikov, ki uživajo delovnopravno varstvo, določa kolektivna pogodba v poglavju o delovanju sindikata.
(13)
»Mediacija« je postopek, v katerem stranki s pomočjo nevtralnih oseb oblikujeta rešitev svojega spornega razmerja.
(14)
»Arbitraža« je postopek, v katerem od obeh strank imenovan arbiter posameznik ali arbitražni senat odloči o spornem razmerju z arbitražno odločbo, ki ima moč, enakovredno sodni odločbi.
(15)
Pri uveljavljanju pravic na podlagi »delovne dobe pri zadnjem delodajalcu« se v omenjeno delovno dobo šteje neprekinjena delovna doba:
-
pri zadnjem delodajalcu,
-
pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,
-
za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.
(16)
Pri uveljavljanju pravice na podlagi »skupne delovne dobe« se v omenjeno delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec dosegel v času delovnega razmerja ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena. V skupno delovno dobo se vštevajo tudi izpolnjena leta delovne dobe v tujini, za katera delavec predloži ustrezno dokazilo.
1. Obligacijski del
1.1. Splošno
(krajevna veljavnost)
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
(stvarna veljavnost)
(1)
KP KD velja za delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo eno od dejavnosti, razvrščenih v naslednje podrazrede dejavnosti po SKD 2025:
| Šif. SKD 2025 | Pregled podrazredov SKD 2025 |
| 35.220 | Distribucija plinastih goriv po plinovodni mreži |
| 35.300 | Oskrba s paro in hladnim zrakom |
| 36.000 | Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode |
| 37.000 | Ravnanje z odplakami |
| 38.110 | Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov |
| 38.120 | Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov |
| 38.210 | Pridobivanje sekundarnih surovin |
| 38.220 | Energijska predelava |
| 38.230 | Druga predelava odpadkov |
| 38.310 | Sežiganje odpadkov brez energijske predelave |
| 38.320 | Odlaganje ali trajno skladiščenje odpadkov |
| 38.330 | Drugo odstranjevanje odpadkov |
| 39.000 | Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki |
| 81.300 | Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice |
| 96.030 | Pogrebna dejavnost |
(2)
KP KD velja tudi za delodajalce, ki so člani Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije ali Združenja delodajalcev Slovenije GIZ – Sekcije za storitve in opravljajo strokovne tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb, če so organizirani kot družba, v katero so povezana podjetja, ki opravljajo katerokoli dejavnost iz prvega odstavka tega člena kot glavno dejavnost.
(3)
Izraz »družba« v KP KD pomeni vse statusne oblike gospodarskih subjektov po zakonu o gospodarskih družbah.
(osebna veljavnost)
(1)
Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, opredeljenih v določbah o stvarni veljavnosti te kolektivne pogodbe.
(2)
Za poslovodne delavce in prokuriste ta kolektivna pogodba ne velja, razen v primeru, ko je v pogodbi o zaposlitvi opredeljeno drugače.
(3)
Kolektivna pogodba velja tudi za dijake in študente na praktičnem usposabljanju v obsegu, kot je določeno s to kolektivno pogodbo.
(4)
Določbe te kolektivne pogodbe veljajo tudi za delavce, ki opravljajo delo pri delodajalcu, skladno s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.
(časovna veljavnost)
(1)
Ta kolektivna pogodba je sklenjena za obdobje petih let.
(2)
Tarifna priloga je sestavni del normativnega dela te kolektivne pogodbe in se sklepa vsako leto. Če do izteka veljavnosti tarifne priloge ni sklenjena nova, se njena veljavnost avtomatično podaljša vsakokrat za eno leto.
(3)
V zadnjem letu veljavnosti KP si bosta stranki te kolektivne pogodbe prizadevali za sklenitev nove kolektivne pogodbe.
(prenehanje veljavnosti KP KD)
Po prenehanju veljavnosti te kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdlje eno leto, uporabljajo določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe.
(veljavnost in objava KP KD)
(1)
KP KD v obligacijskem delu stopi v veljavo z dnem podpisa pogodbenih strank. V normativnem delu začne KP KD veljati prvi koledarski dan naslednjega meseca po objavi.
(2)
Stroške objave KP KD v Uradnem listu RS nosi vsaka od strank do ene polovice.
1.2. Pravice in obveznosti pogodbenih strank
(izvedbena dolžnost)
Stranki te kolektivne pogodbe si bosta z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevali za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb in opustili vsako dejanje, ki bi nasprotovalo njenemu izvrševanju.
(sprememba ali dopolnitev KP KD)
(1)
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev te kolektivne pogodbe.
(2)
Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki pisni predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo razlogov in ciljev za spremembe.
(3)
Druga pogodbena stranka se je dolžna do predloga pisno opredeliti v roku 30 dni od prejema predloga.
(4)
Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, lahko stranka predlagateljica začne postopek posredovanja pred organom, ki ga določa ta kolektivna pogodba.
(alternativno reševanje kolektivnih delovnih sporov in individualnih delovnih sporov)
Pogodbeni stranki v tej kolektivni pogodbi urejata tudi alternativno reševanje kolektivnih delovnih sporov in individualnih delovnih sporov. Postopek reševanja teh sporov je urejen v prilogi št. II te kolektivne pogodbe in predstavlja sestavni del obligacijskega dela kolektivne pogodbe.
(komisija za spremljanje izvajanja in razlago KP KD)
(1)
Stranki te kolektivne pogodbe imenujeta šestčlansko komisijo za izvajanje in razlago določb kolektivne pogodbe. Vsaka pogodbena stranka imenuje tri člane. Komisiji izmenično predseduje predstavnik ene od strank kolektivne pogodbe, delodajalcev in delojemalcev. Mandat predsedujočega traja eno leto od dneva imenovanja. Prvi mandat pripada delojemalski strani. Komisija praviloma odloča s soglasjem vseh članov. V primeru, da to ni mogoče, je odločujoč glas predsedujočega, ki glasuje zadnji. Način imenovanja predsedujočega ter način delovanja komisije opredeli poslovnik o delovanju komisije.
(2)
Komisija iz prvega odstavka tega člena se konstituira najkasneje v roku 90 dni po uveljavitvi KP. Njen mandat traja ves čas veljavnosti in uporabe določil KP KD. Način dela komisije določa poslovnik, ki ga sprejme komisija.
(3)
Komisija spremlja izvajanje KP ter sprejema:
-
razlage in mnenja glede izvajanja določb te kolektivne pogodbe;
-
priporočila strankama te kolektivne pogodbe za ureditev posameznega vprašanja.
(4)
Mnenje komisije predstavlja strokovno mnenje o načinu izvajanja določenega instituta v praksi. Mnenje se objavi na enak način, kot je objavljena KP KD.
(5)
Razlaga komisije vsebuje obrazložitev posamezne nejasne določbe, ki jo ta obrazloži upoštevaje poznavanje stroke, besedno razlago in voljo strank v času sklepanja te kolektivne pogodbe. Razlaga se objavi na enak način, kot je bila objavljena KP KD.
(6)
Na podlagi lastnih ugotovitev ob spremljanju izvajanja te kolektivne pogodbe ali na podlagi posredovanih predlogov ali vprašanj komisija oblikuje predloge in priporočila za spremembo ali dopolnitev te kolektivne pogodbe, ki jih posreduje pogodbenima strankama v obravnavo.
(7)
Priporočilo strankama je strokovni predlog komisije za spremembo in dopolnitev KP KD in obsega tudi vnaprej oblikovan predlog besedila posameznih členov.
(8)
Vsaka pogodbena stranka lahko predlaga, da se v delo komisije vključi tudi zunanje strokovne sodelavce kot svetovalce.
(9)
Komisija je dolžna pri svojem delu upoštevati mednarodne delovnopravne konvencije, predpise s področja delovnih razmerij, ustaljeno sodno prakso in namen, ki sta ga stranki hoteli doseči s posamezno pravno normo.
(10)
K stroškom za delovanje komisije za spremljanje izvajanja in razlago KP KD prispevajo vsi podpisniki KP KD v enakih delih oziroma skladno z dogovorom med podpisniki.
(stroški socialnega dialoga)
Vsak podpisnik KP KD nosi svoje stroške, ki nastanejo v okviru pogajanj v zvezi s KP KD in v zvezi z vsakokratno TP h KP KD oziroma skladno z dogovorom med podpisniki.
2. Normativni del
PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCEV IN DELAVCEV
2.1. Splošno
(minimalni standardi)
(1)
Pogodba o zaposlitvi mora upoštevati minimalne delovnopravne standarde, kot jih določajo zakoni in KP KD.
(2)
Odstopanja od minimalnih standardov, dogovorjenih v KP KD, so na ravni delodajalca dovoljena v primeru težje finančne situacije delodajalca, ki ogroža njegov obstoj in z namenom ohranitve delovnih mest. Odstopanje od višine najnižjih osnovnih plač in prostovoljnega pokojninskega zavarovanja ni dovoljeno.
(3)
Odstopanja od minimalnih standardov so na ravni posameznega delodajalca dovoljena v primeru predhodnega pisnega dogovora med delodajalcem in sindikatom pri delodajalcu. Pisni dogovor je lahko sklenjen najdlje za šest mesecev in mora obvezno vsebovati dogovor glede načina in rokov povračila prikrajšanja. Po poteku roka veljavnosti pisnega sporazuma je možna sklenitev novega sporazuma pod enakimi pogoji. V pisnem sporazumu se navede utemeljene razloge za odstop od minimalnih standardov in opredeli posamezne minimalne standarde, od katerih se odstopa.
(4)
Če pri delodajalcu ni reprezentativnega sindikata, se sporazum o odstopanju od minimalnih standardov sklepa s Sindikatom komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije.
(razvrstitev del)
(1)
Delovna mesta oziroma vrste del se razvrščajo v tarifne razrede glede na zahtevano stopnjo oziroma raven izobrazbe ali nacionalno poklicno kvalifikacijo. Razvrščanje delovnih mest opravi delodajalec v aktu o organizaciji in sistemizaciji.
| TR | ZAHTEVNOST DELA | STOPNJA (RAVEN) IZOBRAZBE | VRSTA IZOBRAZBE |
| I. | (enostavna dela) | nedokončana osnovnošolska obveznost | 11001 – nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe 11002 – popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe 11003 – nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe 11099 – nepopolna osnovnošolska izobrazba, drugje nerazporejeno |
| II. | (manj zahtevna dela) | osnovnošolska izobrazba | 12001 – osnovnošolska izobrazba 12099 – osnovnošolska izobrazba, drugje nerazporejeno |
| III. | (srednje zahtevna dela) | nižja poklicna in podobna izobrazba | 13001 – nižja poklicna izobrazba 13099 – nižja poklicna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno |
| IV. | (zahtevna dela) | srednja poklicna in podobna izobrazba | 14001 – srednja poklicna izobrazba 14099 – srednja poklicna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno |
| V. | (bolj zahtevna dela) | srednja strokovna in splošna izobrazba | 15001 – srednja strokovna izobrazba 15002 – srednja splošna izobrazba 15099 – srednja strokovna in splošna izobrazba, drugje nerazporejeno |
| VI. | (zelo zahtevna dela) | višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba ter visokošolska izobrazba prve stopnje, visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) in podobna izobrazba | 16101 – višja strokovna izobrazba 16102 – višješolska izobrazba (prejšnja) 16199 – višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno 16201 – specializacija po višješolski izobrazbi (prejšnja) 16202 – visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) 16203 – visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja) 16204 – visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja) 16299 – visokošolska izobrazba prve stopnje in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno |
| VII. | (visoko zahtevna dela) | visokošolska izobrazba druge stopnje in podobna izobrazba | 17001 – specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) 17002 – visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) 17003 – magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) 17099 – visokošolska izobrazba druge stopnje, drugje nerazporejeno |
| VIII. | (najbolj zahtevna dela) | visokošolska izobrazba tretje stopnje in podobna izobrazba | 18101 – specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja) 18102 – magisterij znanosti (prejšnji) 18199 – magistrska (prejšnja) in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno 18201 – doktorat znanosti (prejšnji) 18202 – doktorska izobrazba (tretja bolonjska stopnja) 18299 – doktorska znanstvena in podobna izobrazba, drugje nerazporejeno |
(2)
Delovna mesta posameznega tarifnega razreda se v podjetniških kolektivnih pogodbah razvrstijo v posamezne plačne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezanih naporih in težje delovne razmere. Določba ne velja za manjše delodajalce, ki zaposlujejo deset ali manj delavcev in so člani Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije ali Združenja delodajalcev Slovenije – Sekcije za storitve.
(3)
Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata in se do njega pisno opredeliti.
2.2. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi, pravice in obveznosti v času trajanja pogodbe o zaposlitvi in prenehanje pogodbe o zaposlitvi
(predhodni preizkus)
(1)
Delodajalec lahko pred izbiro preizkusi usposobljenost za delo prijavljenih kandidatov, pri čemer določi strokovni način preizkusa.
(2)
Kandidat mora biti poučen o varnem delu in lahko posamezne naloge opravlja le za namen predhodnega preizkusa ter pod stalnim nadzorom delodajalca ali od njega pooblaščenega delavca.
(pogodba o zaposlitvi)
(1)
V pogodbi o zaposlitvi se poleg sestavin, ki jih določa zakon, navede tudi tarifni in plačilni razred za delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, če so tarifni in plačilni razredi opredeljeni v podjetniški kolektivni pogodbi ali aktu o sistemizaciji delodajalca. V kolikor je dogovorjeno opravljanje poskusnega dela ali pripravništva, se le-to opredeli v pogodbi o zaposlitvi.
(2)
Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas)
Pogodba o zaposlitvi za določen čas se poleg primerov, ki jih določa zakon, lahko sklene tudi v naslednjih primerih:
-
v primeru projektnega dela,
-
za obdobje pripravništva.
(projektno delo)
(1)
Kot projektno delo se šteje delo, ki se prične, izvaja in zaključi skladno s projektnim programom, ima svojo strukturo in finančno konstrukcijo.
(2)
Dogovorjeno projektno delo iz tega člena velja samo za delodajalce, ki so člani podpisnikov.
(3)
Če je delo projektno organizirano, se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene tudi za obdobje, daljše od dveh let, če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta.
(pripravništvo)
(1)
Pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik lahko sklene delavec, ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in ravni svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.
(2)
Trajanje pripravništva ne sme biti daljše od enega leta. Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe:
-
za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
-
za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
-
za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
(3)
Delodajalec mora pripravniku določiti mentorja, ki mora imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, za katero se pripravnik usposablja.
(4)
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi delodajalec in ga ob nastopu pripravništva izroči pripravniku. Program mora vsebovati tudi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
(5)
Mentor je dolžan skrbeti za izvajanje programa pripravništva, uvajati pripravnika v delo, mu dajati strokovne nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem delu ter napisati poročilo o delu pripravnika.
(6)
Delodajalec imenuje tričlansko strokovno komisijo, pri kateri pripravnik opravlja strokovni izpit. Člani strokovne komisije morajo imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj. Mentor je lahko član komisije, vendar ne more biti njen predsednik. Pri delodajalcih, ki imajo do vključno 50 zaposlenih, se lahko strokovni izpit opravi pred enočlansko komisijo. Član komisije je lahko tudi mentor.
(7)
Mentor in člani komisije se lahko imenujejo izmed delavcev, zaposlenih pri delodajalcu, ali zunanjih sodelavcev.
(8)
Pripravništvo se zaključi s strokovnim izpitom, ki ga določi strokovna komisija. Pripravnik opravlja strokovni izpit v roku, ki ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
(9)
O opravljanju strokovnega izpita se piše zapisnik ter se izda potrdilo o opravljenem pripravništvu.
(uvajanje v delo)
(1)
Ko se delavec pri delodajalcu prvič zaposli, ga delodajalec lahko uvede v delo, čas uvajanja dogovorita delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi.
(2)
Delodajalec ob pričetku uvajanja v delo imenuje enega ali več pooblaščenih delavcev, ki delavca uvedejo v delo.
poskusno delo)
(1)
Delavec in delodajalec, ki se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu, opredelita tudi njegovo trajanje, ki ne sme trajati dlje, kot to določa zakon, in način spremljanja.
(2)
Z nastopom dela delavca delodajalec imenuje izmed delavcev, zaposlenih v družbi, oziroma zunanjih sodelavcev strokovno komisijo ali pooblaščenega delavca, ki spremlja delavčevo delo v poskusni dobi. Člani strokovne komisije oziroma pooblaščeni delavec morajo imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot delavec.
(3)
Delavec lahko v času trajanja poskusnega dela kadarkoli odpove pogodbo o zaposlitvi s sedemdnevnim odpovednim rokom.
(4)
Delodajalec lahko v času trajanja poskusnega dela ali ob poteku poskusnega dela odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela s sedemdnevnim odpovednim rokom ali poda pozitivno oceno o uspešno opravljenem poskusnem delu.
(medsebojno izključevanje)
Pripravništvo in poskusno delo se med seboj izključujeta.
(obveznost opravljanja drugega dela)
(1)
Delavec mora začasno opravljati tudi drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi, v naslednjih primerih:
-
zaradi zmanjšanja ali povečanja obsega dela pri delodajalcu ali v posamezni organizacijski enoti,
-
zaradi nadomeščanja drugega delavca v trajanju do dveh mesecev,
-
zaradi nenadne okvare strojev in drugih sredstev za delo na delovnem mestu,
-
zaradi nadomeščanja delavca, ki iz objektivnih razlogov ne sme zapustiti delovnega mesta, zaradi zagotovitve odmora med delom,
-
zaradi izvajanja ukrepov za varnost in zdravje pri delu,
-
zaradi uvajanja novih tehnologij, nove organizacije dela in novih proizvodnih programov, delovnih procesov, predlogov izboljšav in podobno,
-
zaradi začasnih zdravstvenih omejitev delavca, ki izhajajo iz mnenja izvajalca medicine dela in ko delavec svojega dela iz teh razlogov ne more opravljati oziroma mu delodajalec dela na svojem delovnem mestu zaradi organizacije dela ne more omogočiti in je glede na omejitve zmožen opravljati drugo delo.
(2)
Potrebe po opravljanju drugega dela pisno odredi delodajalec v roku najmanj tri delovne dni pred datumom pričetka dela, razen v primeru iz četrte alineje naštetih primerov, ko lahko delodajalec takoj odredi delo brez predhodnega obvestila. V vseh zgoraj naštetih primerih lahko opravljanje drugega dela traja največ dva meseca v zaporednih 12 mesecih.
(3)
Daljše trajanje opravljanja drugega dela, kot je določeno v prejšnjem odstavku, se v vseh primerih iz prvega odstavka tega člena lahko s soglasjem delavca odredi najdlje šest mesecev.
(4)
Za čas opravljanja drugega dela pripada delavcu plača, ki je zanj ugodnejša.
(napotitev delavca na delo v drug kraj)
(1)
Delodajalec lahko trajno napoti delavca na delo v drug kraj brez njegove privolitve, če je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše opredeljen.
(2)
Na delo v drug kraj ne more biti napoten:
-
delavec invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,
-
delavec ali delavec samohranilec, ki ima otroka v starosti do 15 let,
-
delavec, če razporeditev lahko vpliva na poslabšanje njegovega zdravja, kar izhaja iz mnenja izvajalca medicine dela,
-
delavec, ki neguje težje duševno in telesno prizadetega družinskega člana,
-
delavec, katerega delovno mesto je oddaljeno več kot tri ure vožnje v obe smeri od kraja, kjer biva,
-
delavka z otrokom v starosti do 3 let, če pot traja več kot dve uri.
(presežni delavci in prenos dejavnosti)
(1)
Postopek in reševanje presežnih delavcev delodajalec opredeli v podjetniški kolektivni pogodbi.
(2)
V primeru, ko se z izvršilnim predpisom vlade ali lokalne skupnosti ukine dejavnost ali del dejavnosti javnega gospodarskega zavoda oziroma javnega podjetja in se le-ta prenese k drugemu izvajalcu, imajo delavci ukinjenega javnega gospodarskega zavoda ali javnega podjetja ali delavci, katerih delo je postalo zaradi ukinitve dela dejavnosti nepotrebno, enake pravice, kot jih zagotavlja zakon v primeru spremembe delodajalca pri prenosu dejavnosti.
(3)
Stranki KP KD si bosta v primerih iz zgornjega odstavka posebej prizadevali, da se bo pri sprejemanju akta o podelitvi koncesije kot eden od pogojev za njeno podelitev opredelila tudi dolžnost prevzema delavcev, ki opravljajo delo, ki je predmet koncesijskega akta.
(delovni čas)
(1)
Polni delovni čas znaša najmanj 36 ur in največ 40 ur tedensko.
(2)
O razporeditvi delovnega časa odloča delodajalec, ki mora letno razporeditev delovnega časa določiti z letnim delovnim koledarjem, ki vsebuje vsaj:
‒ število delovnih dni v tednu za delavce v posamezni organizacijski enoti,
‒ vrsto in obliko delovnega časa.
(3)
O letnem razporedu delovnega časa je delodajalec dolžan obvestiti delavce in reprezentativni sindikat pri delodajalcu vsaj petnajst dni pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta.
(vrste in oblike delovnega časa)
Pri delodajalcih se glede na potrebe delovnega oziroma poslovnega procesa na posameznih področjih dela uporabljajo praviloma naslednje vrste in oblike delovnega časa:
a)
nepremični delovni čas,
b)
premični delovni čas,