na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Kadrovski pravilnik
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 463/2026 DATUM OBJAVE: 29.4.2026
VELJAVNOST: od 1.5.2026 / UPORABA: od 1.5.2026
RS 463/2026
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 1.5.2026 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 5.5.2026: AKTUALEN.
Uradni list RS, št. 463/26
2026-01-1123
Na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 42. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11, 55/17 in 15/26 - ZBan-4; v nadaljevanju: ZBS-1), 10. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US in 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE in 119/21 – ZČmIS-A, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I) ter z upoštevanjem Kolektivne pogodbe Banke Slovenije in Kolektivne pogodbe centralnega bančništva (obe Uradni list RS, št. 94/25) je Svet Banke Slovenije na 762. seji dne 10. 4. 2026 sprejel
Kadrovski pravilnik
I. POGLAVJE
SPLOŠNE DOLOČBE
(splošno)
Pravice in obveznosti delavcev so urejene v tem pravilniku, Kolektivni pogodbi Banke Slovenije in Kolektivni pogodbi centralnega bančništva (v nadaljevanju skupaj: Kolektivni pogodbi).
(uporaba pravilnika)
(1)
Kadrovski pravilnik velja in se uporablja:
-
za vse delavce banke, ki so sklenili z banko pogodbo o zaposlitvi na osnovi Kolektivnih pogodb;
-
za delavce s posebnimi pooblastili iz 40. člena Zakona o Banki Slovenije;
-
za člane Sveta Banke Slovenije;
-
za delavce banke, ki delajo v banki v obliki dopolnilnega dela v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih;
-
za tuje delavce, ki so napoteni na začasno delo v banko.
(2)
Delavci s posebnimi pooblastili so delavci, določeni s pravili notranje organizacije. Delavce s posebnimi pooblastili imenuje Svet Banke Slovenije za določen čas trajanja mandata.
(3)
Za pravice, obveznosti in odgovornosti članov Sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili se poleg tega pravilnika uporabljajo tudi določbe Kolektivnih pogodb, če ni s tem pravilnikom izrecno določeno drugače.
(4)
Način uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev na podlagi Kolektivnih pogodb in tega pravilnika se določijo s pravili notranje organizacije in poslovanja Banke Slovenije.
(5)
V primeru dvoma ali neskladja med določbami Kolektivnih pogodb in tega pravilnika, se uporabijo določbe Kolektivnih pogodb, razen v primeru urejanja pravic, obveznosti in odgovornosti članov Sveta Banke Slovenije in delavcev s posebnimi pooblastili, za katere veljajo določbe tega pravilnika kot specialna ureditev.
(pomen izrazov in okrajšav)
(1)
Pomen izrazov za potrebe tega pravilnika:
-
»banka« pomeni Banko Slovenije oz. v kontekstu delovnega razmerja delodajalca;
-
»dan« pomeni koledarski dan, če ni drugače določeno;
-
»delavec« zajema vse kategorije oseb iz 2. člena tega pravilnika;
-
»generalni sekretar« pomeni vodilnega delavca, ki je odgovoren za splošne zadeve na področju organizacije in poslovanja;
-
»direktor« pomeni vodilnega delavca, ki vodi organizacijsko enoto v banki kot delavec s posebnimi pooblastili ali opravlja delo vodilnega delavca na podlagi pooblastila guvernerja;
-
»delavec s posebnimi pooblastili« je vodilni delavec, ki ga na predlog guvernerja imenuje Svet Banke Slovenije za določen čas trajanja mandata v skladu s 40. členom ZBS-1.
(2)
Samostalniki, ki označujejo osebe, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo nevtralno za ženski in moški spol.
(področja urejanja)
S pravilnikom banka, ob upoštevanju Kolektivnih pogodb, dodatno ali podrobneje ureja naslednja področja:
-
zaposlovanje,
-
izplačila v zvezi z delom in napredovanja,
-
delovni čas in odsotnosti z dela,
-
povračila stroškov v zvezi z delom,
-
prenehanje pogodbe o zaposlitvi ter
-
druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja.
II. POGLAVJE
ZAPOSLOVANJE
(objava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela ter izbirni postopek)
(1)
Banka za zaposlitev novega delavca javno objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela, razen če se v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih lahko pogodba o zaposlitvi sklene z določenim kandidatom tudi brez javne objave.
(2)
V primeru javne objave, banka objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela na zavodu za zaposlovanje in na javno dostopnem spletišču Banke Slovenije, dodatno pa lahko tudi na drugih spletiščih in v sredstvih javnega obveščanja. Objava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela mora vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od petih delovnih dni, ter morebitne zahteve v zvezi s preizkusom znanja in sposobnosti, predložitvijo potrdila o nekaznovanosti oziroma potrdila, da ni vložena pravnomočna obtožnica, ali zahteve v zvezi z varnostnim preverjanjem.
(3)
V izbirnem postopku na podlagi javne objave se upoštevajo vloge kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in prispejo v razpisnem roku. Notranji in zunanji kandidati so v izbirnem postopku obravnavani enakopravno.
(4)
Banka lahko od kandidatov v izbirnem postopku za namene presoje izpolnjevanja razpisnih pogojev ter znanja in sposobnosti, ki se zahtevajo za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu, zahteva:
-
izdelavo pisne naloge, s katero kandidat izkazuje strokovno znanje,
-
praktični preizkus znanja tujega jezika,
-
praktični preizkus znanj in sposobnosti pri delu z računalniškimi programi in morebitnimi drugimi orodji, ki se uporabljajo pri opravljanju dela in nalog na delovnem mestu,
-
dokazila o nekaznovanosti oziroma, da ni vložena pravnomočna obtožnica ali uspešno izvedeno varnostno preverjanje in pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, kadar je takšna zahteva določena glede na naravo delovnega mesta, ki ga bo zasedal delavec,
-
udeležbo na psihometričnem testiranju oz. testiranju za ugotavljanje osebnostnih lastnosti in sposobnosti,
-
podrobna pojasnila in morebitna dokazila glede okoliščin na strani kandidata, ki lahko pomenijo nasprotje interesov za Banko Slovenije,
-
predložitev dodatnih dokazil v zvezi z referencami, ki jih navaja kandidat.
(stroški izbirnega postopka)
(1)
Stroške izbirnega postopka (stroški objave, testiranj, ipd.) krije banka.
(2)
Stroške, ki jih ima kandidat v zvezi s prijavo na razpisano delovno mesto (npr. stroški zbiranja dokazil, eventualni prevodi, nostrifikacije, stroški prihoda na razgovor, ipd.), krije kandidat.
(3)
Če gre za kandidata z znanji, veščinami in kompetencami, ki jih na trgu delovne sile primanjkuje, in s stalnim ali začasnim prebivališčem v tujini, lahko banka v primeru, če kandidata povabi, da se v okviru izbirnega postopka osebno zglasi na sedežu banke, kandidatu po predhodnem dogovoru povrne stroške prihoda oziroma vrnitve ter pri tem smiselno upošteva pravila o povračilu stroškov poti in nastanitve na službeni poti.
(izbira kandidata in sklenitev pogodbe o zaposlitvi)
(1)
Sklep o izbiri se izbranemu kandidatu vroči osebno ali po elektronski poti na naslov, ki ga je kandidat navedel za obveščanje.
(2)
Banka v 8 dneh po zaključenem izbirnem postopku pisno oz. po elektronski poti na elektronski naslov, ki ga je kandidat navedel na vlogi za zaposlitev, obvesti neizbrane kandidate o tem, da niso bili izbrani.
(3)
Izbrani kandidat mora pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi predložiti banki dokazila v zvezi z uresničevanjem pravic iz delovnega razmerja na podlagi zakona in tega pravilnika, ter opraviti zdravstveni pregled.
(4)
Pogodba o zaposlitvi vsebuje najmanj sestavine, ki so določene v Zakonu o delovnih razmerjih in Kolektivnih pogodbah. Predlog pogodbe o zaposlitvi banka izbranemu kandidatu vroči najkasneje 3 delovne dni pred začetkom delovnega razmerja.
(poskusno delo)
(1)
Poskusno delo je obvezno za vse delavce, ki prvič sklenejo pogodbo o zaposlitvi z banko, razen za člane Sveta Banke Slovenije. V drugih primerih se poskusno delo določi na zahtevo direktorja oziroma neposredno nadrejenega.
(2)
Za poskusno delo delavcev s posebnimi pooblastili se uporabljajo določbe Kolektivne pogodbe Banke Slovenije, če ni s tem pravilnikom določeno drugače. Oceno poskusnega dela delavcev s posebnimi pooblastili poda guverner.
(sklenitev pogodbe o zaposlitvi s članom Sveta Banke Slovenije)
(1)
Banka sklene pogodbo o zaposlitvi s članom Sveta Banke Slovenije za 6 letni mandat, če ima imenovani član svoj status usklajen s tretjim odstavkom 38. člena Zakona o Banki Slovenije.
(2)
Imenovani član Sveta Banke Slovenije najkasneje v roku dveh mesecev po objavi sklepa Državnega zbora RS o imenovanju v Uradnem listu RS poda banki pisno izjavo, s katero jamči, da niso podani razlogi nezdružljivosti s funkcijo člana Sveta Banke Slovenije iz 38. člena Zakona o Banki Slovenije. Svet Banke Slovenije na podlagi izjave imenovanega člana Sveta Banke Slovenije ter drugih okoliščin ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 38. člena Zakona o Banki Slovenije za nastop funkcije.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek, se v primeru ponovnega imenovanja člana Sveta Banke Slovenije, ki je neposredno pred nastopom novega mandata neprekinjeno opravljal funkcijo člana Sveta Banke Slovenije, šteje, da izpolnjuje pogoje za nastop funkcije.
(4)
Pogodbo o zaposlitvi s članom Sveta Banke Slovenije v imenu banke podpiše generalni sekretar.
(nastop dela člana Sveta Banke Slovenije)
(1)
Član Sveta Banke Slovenije nastopi funkcijo z dnem, ko nastopi delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki jo sklene z banko.
(2)
Član Sveta Banke Slovenije mora skleniti pogodbo o zaposlitvi in nastopiti delo v banki najkasneje v roku treh mesecev od objave sklepa Državnega zbora RS o imenovanju v Uradnem listu RS.
(3)
Član Sveta Banke Slovenije lahko v skladu z organizacijo dela prevzame koordinacijo področja in opravlja druge naloge, ki jih določi guverner.
(imenovanje in mandat delavca s posebnimi pooblastili)
(1)
Banka sklene pogodbo o zaposlitvi z delavcem s posebnimi pooblastili na podlagi odločitve Sveta Banke Slovenije o imenovanju za trajanje mandata. Mandat delavca s posebnimi pooblastili je 4 leta.
(2)
Kandidata za delavca s posebnimi pooblastili predlaga v imenovanje Svetu Banke Slovenije guverner.
(3)
Postopek za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili se prične najkasneje šest mesecev pred predvidenim iztekom mandata, ko oddelek Organizacija in kadri obvesti guvernerja o predvidenem izteku mandata delavca s posebnimi pooblastili. Guverner pred predvidenim potekom mandata delavca s posebnimi pooblastili lahko predlaga Svetu Banke Slovenije njegovo ponovno imenovanje oziroma v tem roku odloči o izvedbi izbirnega postopka in o tem obvesti delavca s posebnimi pooblastili.
(4)
Če delavcu s posebnimi pooblastili preneha mandat in do izteka mandata ni imenovan drug kandidat, ali gre za nepričakovano daljšo odsotnost delavca s posebnimi pooblastili, ali če delovno mesto delavca s posebnimi pooblastili ni zasedeno iz drugega razloga, lahko guverner z namenom nemotenega opravljanja nalog začasno, za največ 12 mesecev, pooblasti delavca za opravljanje nalog vodilnega delavca v smislu pete alineje prvega odstavka 3. člena tega pravilnika. Če po poteku tega obdobja delavec s posebnimi pooblastili še vedno ni imenovan, lahko guverner ponovno, za dobo največ 12 mesecev, pooblasti delavca za opravljanje nalog vodilnega delavca. Delavec mora izpolnjevati vse pogoje za opravljanje nalog vodilnega delavca, za katerega je pooblaščen, hkrati pa ima v tem času enake pravice kot delavec s posebnimi pooblastili.
(5)
S kandidatom, ki ga imenuje Svet Banke Slovenije na mesto delavca s posebnimi pooblastili, se lahko zaradi priprave na delo sklene pogodba o zaposlitvi in nastopi delo en mesec pred nastopom mandata.
III. POGLAVJE
IZPLAČILA V ZVEZI Z DELOM IN NAPREDOVANJA
1. oddelek
Plača
(sestavine plače)
(1)
Plača delavca je sestavljena iz: osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, kot jih opredeljujeta Kolektivni pogodbi.
(2)
Osnovna plača za delovno mesto je zmnožek tarifnega količnika delovnega mesta, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, in izhodiščne plače.
(3)
Tarifni količnik delovnega mesta pomeni razmerje posameznega delovnega mesta do vrednosti najbolj enostavnega delovnega mesta v banki, ki je ovrednoteno s tarifnim količnikom 1,00 (tarifni razred I).
(4)
Za namene tega pravilnika se kot individualna pogodba o zaposlitvi šteje pogodba, v kateri se tarifni količnik določi v skladu s 16. členom tega pravilnika.
(5)
Ne glede na druge določbe tega člena se osnovna plača člana Sveta Banke Slovenije in delavca s posebnimi pooblastili določi v skladu s 17. členom tega pravilnika.
(tarifni količniki)
(1)
Tarifni količnik se določi v okviru razpona tarifnega količnika za določeno delovno mesto, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
(2)
Razponi tarifnih količnikov za posamezno delovno mesto so opredeljeni v PRILOGI 1 tega pravilnika.
(3)
Vrednost tarifnega količnika 1,00 predstavlja izhodiščno plačo. Gibanje izhodiščne plače se uredi na podlagi sporazuma v skladu s Kolektivno pogodbo Banke Slovenije. Vsakokratna višina izhodišče plače se objavi na spletni strani Banke Slovenije.
(kriteriji za določitev tarifnega količnika delavca)
(1)
Pri določitvi tarifnega količnika ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za delo na določenem delovnem mestu se v okviru razpona upošteva zlasti:
-
skupne delovne izkušnje ter izkušnje na istih oziroma podobnih delih in
-
funkcionalna znanja delavca.
(2)
Tarifni količnik ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi se določi v okviru razpona tarifnega količnika za posamezno delovno mesto, in sicer:
-
najnižji tarifni količniki se določijo, kadar delavec izpolnjuje minimalne zahteve iz prve alineje prvega odstavka tega člena in ima zahtevana funkcionalna znanja na osnovnem nivoju;
-
srednji tarifni količniki se določijo, kadar delavec pretežno presega minimalne zahteve iz prve alineje prvega odstavka tega člena in ima več zahtevanih funkcionalnih znanj razvitih na srednjem nivoju;
-
višji tarifni količniki se določijo, kadar delavec presega vse minimalne zahteve iz prve alineje prvega odstavka tega člena in ima večino funkcionalnih znanj razvitih na najvišjem strokovnem nivoju.
(3)
Poleg upoštevanja kriterijev iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se delavcu lahko določi višji tarifni količnik v okviru razpona tarifnega količnika za posamezno delovno mesto, če delavec razpolaga s specialnimi funkcionalnimi znanji, ki jih potrebuje Banka Slovenije in se z višjim tarifnim količnikom zagotavlja plačilo v višini, ki se dosega na trgu za primerljiva delovna mesta. Pomen teh kriterijev pri določanju tarifnega količnika se pisno obrazloži ob upoštevanju značilnosti konkretnega delovnega mesta.
(dodatek za nadomeščanje)
(1)
Banka lahko v primeru predvidene začasne odsotnosti delavca, ki bo trajala neprekinjeno najmanj 3 mesece (vključno z začasno nezasedenostjo delovnega mesta zaradi prekinitve delovnega razmerja ali prerazporeditve delavca na drugo delovno mesto), na podlagi začasne razdelitve nalog odsotnega delavca dodeli dodatek za nadomeščanje delavcem, ki prevzamejo večji del nalog odsotnega delavca in zasedajo enako ali podobno zahtevno delovno mesto, s podobno vsebino dela kot ga je opravljal odsotni delavec.
(2)
V primerih iz prejšnjega odstavka se razdeli skupno največ 60% začetnega tarifnega količnika za začasno nezasedeno delovno mesto, posamezni delavec pa lahko prejme največ 20% začetnega tarifnega količnika za začasno nezasedeno delovno mesto.
(3)
Dodatek za nadomeščanje se dodeli s sklepom od dne, ko je delavec začel opravljati dodatne naloge odsotnega delavca.
(4)
Prerazporeditev iz prvega odstavka in izplačevanje dodatka za nadomeščanje se lahko izvaja največ eno leto.
(5)
Če je po poteku enega leta delovno mesto še vedno nezasedeno, se lahko v utemeljenih primerih ponovno odloči o razporeditvi nalog na druge delavce in izda nov sklep o dodelitvi dodatka za nadomeščanje v skladu s tem členom.
(določitev tarifnega količnika delavca v primeru individualne pogodbe o zaposlitvi)
(1)
Za delo na delovnih mestih, za katero delavec lahko sklene individualno pogodbo o zaposlitvi, se tarifni količnik lahko določi največ v višini dva-kratnika najvišjega tarifnega količnika, ki je določen v PRILOGI 1 tega pravilnika, pri čemer si tarifni količniki v dodatnem razponu sledijo progresivno po 5% linearni lestvici.
(2)
Tarifni količnik delavcu, ki sklepa individualno pogodbo, določi guverner ali pooblaščena oseba z upoštevanjem kriterijev iz 14. člena tega pravilnika.
(določitev plače člana Sveta Banke Slovenije in delavca s posebnimi pooblastili)
(1)
Plača člana Sveta Banke Slovenije in delavca s posebnimi pooblastili je sestavljena iz:
-
osnovne plače,
-
dela plače za delovno uspešnost (kadar ta pravilnik to določa) in
-
dodatkov.
(2)
Osnova za določitev osnovne plače člana Sveta Banke Slovenije in delavca s posebnimi pooblastili je povprečna bruto osnovna plača, izplačana po Kolektivni pogodbi Banke Slovenije za tekoči mesec. Banka Slovenije povprečno bruto osnovno plačo izplačano po Kolektivni pogodbi Banke Slovenije za pretekli mesec objavi na spletni strani Banke Slovenije.
(3)
Osnovna plača viceguvernerja - člana Sveta Banke Slovenije se določi tako, da se osnova pomnoži s količnikom 4,27, osnovna plača guvernerja pa s količnikom 5,27.
(4)
Osnovna plača generalnega sekretarja se določi tako, da se osnova pomnoži s količnikom 3,54.
(5)
Osnovna plača direktorja, ki je delavec s posebnimi pooblastili, se določi tako, da se osnova pomnoži s količnikom 2,01 (direktor oddelka) oziroma 1,72 (direktor službe) ter poveča za pribitek iz šestega odstavka tega člena. Najvišja osnovna plača direktorja, ki je delavec s posebnimi pooblastili, skupaj s pribitkom ne sme presegati 3,19 kratnika osnove.
(6)
Osnovna plača direktorja, ki je delavec s posebnimi pooblastili, se poveča za dodatni pribitek, glede na naslednje kriterije:
a)
Skupno število zaposlenih (brez upoštevanja tistih delavcev, ki nadomeščajo odsotne)
| Pribitek k tarifnemu količniku | |
| Do 10 | 0,08 |
| Od 11 do 30 | 0,16 |
| Nad 30 | 0,24 |
b)
Vsebino glavnih poslovnih procesov v organizacijski enoti
| Pribitek k tarifnemu količniku | |
| Podporni poslovni procesi (kategorija C po FG) | 0,24 |
| Ostale CB funkcije (kategorija B po FG) | 0,33 |
| Glavni (core-business) (kategorija A po FG) | 0,41 |
c)
Strateške potrebe banke
| Pribitek k tarifnemu količniku | |
| Strateške potrebe banke | 0,40 |
(7)
Plača oziroma pribitek iz c. točke prejšnjega odstavka se določi ob upoštevanju okoliščin v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi in velja ves čas za katerega se sklepa pogodba, razen v primeru bistveno spremenjenih okoliščin, ki nastanejo po sklenitvi pogodbe. V tem primeru se pribitek oziroma tarifni količnik ponovno določi.
(8)
Če se s kandidatom za delavca s posebnimi pooblastili zaradi priprave na delo sklene pogodba o zaposlitvi pred nastopom mandata, se za obdobje do nastopa mandata osnovna plača določi v višini 80% osnovne plače (vključno s pribitki), ki bo določena za delovno mesto po nastopu mandata.
(9)
Ne glede na druge določbe tega pravilnika so delavci, ki so po rednem poteku mandata člana Sveta Banke Slovenije ali delavca s posebnimi pooblastili sklenili pogodbo o zaposlitvi z Banko Slovenije, eno leto po izteku mandata upravičeni do 80% povprečne osnovne plače izplačane za zadnje tri mesece pred iztekom mandata.
2. oddelek
Spremljanje in ocenjevanje delovne uspešnosti delavca in nagrade za izjemne rezultate
(spremljanje delovne uspešnosti)
Banka spremlja delovno uspešnost delavca za namene ocenjevanja in izplačila mesečne, polletne in letne delovne uspešnosti.
(kriteriji za ocenjevanje mesečne delovne uspešnosti)
(1)
Mesečna delovna uspešnost se spremlja po naslednjih kriterijih:
-
kvaliteta dela,
-
količina dela,
-
odnos do dela in
-
samostojnost pri delu.
(2)
Pri spremljanju delovne uspešnosti se izpolnjevanje kriterijev iz prejšnjega odstavka točkuje s točkami od 1 do 5, pri čemer se upoštevajo naslednje okoliščine tekočega ocenjevalnega obdobja:
-
ugotovitve iz redne časovne, količinske in vsebinske kontrole tekočih nalog delavca,
-
uspešnost izvedbe dogovorjenih nalog in realizacije ciljev, dogovorjenih z rednim letnim pogovorom,
-
informacije, pohvale, opozorila in pritožbe sodelavcev in drugih deležnikov delovnega procesa v katerem sodeluje delavec,
-
drugi dogodki, ki so pomembni pri uresničevanju pravic in obveznosti delavca v delovnem razmerju.
(3)
Ocena mesečne delovne uspešnosti se določi na podlagi vsote točk po vseh kriterijih iz prvega odstavka tega člena, v skladu s spodnjo tabelo:
| Skupno število doseženih točk | Ocena |
| 18 do 20 | Izrazito preseganje pričakovanj – 5 |
| 14 do 17 | Rahlo preseganje pričakovanj – 4 |
| 10 do 13 | Doseganje pričakovanj – 3 |
| 7 do 9 | Delno doseganje pričakovanj – 2 |
| do 6 | Nedoseganje pričakovanj - 1 |
(4)
V primeru odsotnosti delavca, ki traja ves čas ocenjevalnega obdobja (1 mesec), je delavec za to ocenjevalno obdobje neocenjen.
(kriteriji za ocenjevanje polletne delovne uspešnosti)
(1)
Ocenjevanje polletne delovne uspešnosti se izvaja glede na:
-
oceno realizacije dogovorjenih nalog za določeno polletje,
-
delo na projektih ter
-
doseganje individualnih delovnih ciljev, ki so bili dogovorjeni med delavcem in nadrejenim.
(2)
Polletna delovna uspešnost se pri delavcu oceni tudi v primeru daljše odsotnosti delavca med letom, pri čemer se delovna uspešnost ocenjuje za čas prisotnosti na delu.
(ocena letne delovne uspešnosti)
(1)
Ocena letne delovne uspešnosti predstavlja osnovo za napredovanje/nazadovanje delavcev, enega izmed kriterijev v primeru ugotavljanja presežnih delavcev v skladu s Kolektivnima pogodbama in za nagrajevanja delavca.
(2)
Ocena letne delovne uspešnosti za tekoče leto je sestavljena iz:
-
povprečja ocen mesečne delovne uspešnosti (ponder 0,6);
-
povprečja ocen polletne delovne uspešnosti (ponder 0,2);
-
ocene izraženosti kompetenc (ponder 0,2).
(3)
Skupna ocena izraženosti kompetenc se določi glede na doseganje zahtevanih kompetenc v obsegu, ki je določen za konkretno delovno mesto. Skupna ocena izraženosti kompetenc se določi kot:
-
ocena 4 ali 5 – delavec dosega vse kompetence oz. posamezne celo občutno presega,
-
ocena 3 – delavec dosega večino kompetenc v zahtevani meri,
-
ocena 1 ali 2 – delavec ne dosega večine kompetenc v zahtevani meri.
(4)
Ocena letne delovne uspešnosti se delavcu praviloma ne dodeli, če je bil v koledarskem letu odsoten z dela več kot šest mesecev (skupaj ali sumarno preko celotnega leta), razen v primerih, ko nadrejeni presodi, da je mogoče kljub temu oceniti njegovo delo.
(ocena polletne in letne delovne uspešnosti)
(1)
Delovna uspešnost zaposlenih se ocenjuje polletno in letno, skladno s kriteriji, določenimi v tem pravilniku.
(2)
Ocena delovne uspešnosti se izraža s številčno vrednostjo od 0 do 5, pri čemer posamezne stopnje pomenijo:
-
Ocena 5 – izrazito preseganje pričakovanj: zaposleni v celoti presega zastavljene cilje ter izkazuje nadpovprečne rezultate.
-
Ocena 4 – rahlo preseganje pričakovanj: zaposleni presega večino zastavljenih ciljev ter izkazuje dobre rezultate.
-
Ocena 3 – doseganje pričakovanj: zaposleni dosega zastavljene cilje v pričakovani meri.
-
Ocena 2 – delno doseganje pričakovanj: zaposleni dosega le del zastavljenih ciljev, rezultati pa so pod pričakovano ravnjo.
-
Ocena 1 – nedoseganje pričakovanj: zaposleni ne dosega zastavljenih ciljev, rezultati so nezadostni.
-
Ocena 0 – neocenjen: ocena ni bila izvedena.
(3)
Nadrejeni je dolžan ocene polletne in letne delovne uspešnosti delavca pisno obrazložiti.
(plačilo za delovno uspešnost)
(1)
Do mesečnega plačila za delovno uspešnost so praviloma upravičeni delavci, ki so pri ocenjevanju mesečne delovne uspešnosti ocenjeni najmanj z oceno (3) - doseganje pričakovanj.
(2)
Višina mesečnega plačila za mesečno delovno uspešnost se določi upoštevaje delavčevo oceno mesečne delovne uspešnosti in prisotnost na delu. Del plače za mesečno delovno uspešnost lahko znaša največ 20% delavčeve osnovne plače, razen v novembru in decembru, ko lahko znaša največ 30%.
(3)
Pri določanju višine plačila za mesečno delovno uspešnost (za polno prisotnost na delu) se praviloma upoštevajo naslednje usmeritve:
| Mesečna ocena | Doseženo število točk | Priporočeni % mesečne delovne uspešnosti |
| Izrazito preseganje pričakovanj – 5 | 18 do 20 | 12 – 20 |
| Rahlo preseganje pričakovanj – 4 | 14 do 17 | 8 – 11 |
| Doseganje pričakovanj – 3 | 10 do 13 | 0 – 7 |
(4)
Do polletnega plačila za delovno uspešnost so praviloma upravičeni delavci, ki so bili v polletju povprečno ocenjeni najmanj z oceno (4) - rahlo preseganje pričakovanj.
(5)
Višino polletne delovne uspešnosti se določi upoštevaje polletno oceno delovne uspešnosti in prisotnost na delu.
(6)
Del plače za polletno delovno uspešnost lahko znaša največ 75% delavčeve mesečne osnovne plače.
(7)
Delavci s posebnimi pooblastili in delavci, ki so sklenili individualno pogodbo o zaposlitvi, niso upravičeni do polletnega plačila za delovno uspešnost.
(sredstva za izplačilo delovne uspešnosti)
Banka Slovenije določi obseg sredstev namenjenih za izplačilo mesečne delovne uspešnosti v višini najmanj 10% bruto sredstev za osnovne plače v banki ter za izplačilo polletne delovne uspešnosti v višini najmanj 2% bruto sredstev za osnovne plače v banki.
(zmanjšanje osnovne plače)
(1)
Delno doseganje pričakovanj (ocena 2) in nedoseganje pričakovanj (ocena 1) pri ocenjevanju mesečne delovne uspešnosti se lahko odraža z zmanjšanjem osnovne plače delavca ob izplačilu plače v naslednjem mesecu za največ 5% (ocena 2) oziroma največ 10% (ocena 1).