Odpravnina je ena izmed najpomembnejših pravic zaposlenih, kadar jim preneha pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali zaradi drugih možnih razlogov. V praksi se žal lahko pojavi tudi situacija, ki se odpoved pogodbe o zaposlitvi zgodi zaradi stečaja delodajalca. Navadno temu sledi ključno vprašanje: Ali sem upravičen do odpravnine in kako jo lahko uveljavim?
V nadaljevanju pojasnjujemo, kako deluje odpravnina ob stečaju podjetja, kateri so zakonski temelji zaposlenega za njeno uveljavitev ter kateri postopki ga čakajo, da bo do svojega denarja dejansko prišel.
Pravna podlaga za odpravnino
Pravica do odpravnine je urejena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ko pride do odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov, ima delavec pravico do odpravnine, če je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj eno leto.
Ker je stečaj podjetja tipičen poslovni razlog, odpovedi, ki jih poda stečajni upravitelj, pomenijo, da ima delavec pravico do odpravnine enako kot pri redni odpovedi iz poslovnih razlogov.
Višina odpravnine je odvisna od delovne dobe pri delodajalcu:
- od 1 do 10 let zaposlitve – 1/5 povprečne mesečne plače za vsako leto dela,
- od 10 do 20 let zaposlitve – 1/4 povprečne mesečne plače za vsako leto dela,
- nad 20 let zaposlitve – 1/3 povprečne mesečne plače za vsako leto dela.
Stečaj podjetja in vpliv na odpravnino
Če podjetje posluje normalno s samimi sredstvi za izplačilo odpravnine, navadno ni večjih težav. V primeru stečaja pa gre za precej spremenjeno situacijo. Delodajalec se v stečaju znajde zaradi nelikvidnosti, kar pomeni da je lahko tudi izplačilo odpravnine zaposlenim oteženo ali celo ogroženo, saj je verjetnost, da v stečajni masi ni dovolj sredstev za poplačilo odpravnin, relativno velika. Odpravnina je zato ob stečaju podjetja zakonsko zaščitena kot prednostna terjatev. To določa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
To pomeni, da se terjatev za odpravnino v stečajnem postopku poplača pred večino drugih upnikov (npr. dobavitelji, posojilodajalci). S tem se bistveno poveča možnost, da odpravnino zaposleni dejansko prejme, če bo v stečajni masi dovolj sredstev.
Koraki do izplačila odpravnine
Korak 1: Prejem odpovedi
Ko sodišče uvede stečajni postopek, stečajni upravitelj odpove pogodbe o zaposlitvi. Odpovedni rok v primeru stečaja je 15 dni. Od tega trenutka naprej zaposlenemu pripada odpravnina. Pomembno je, da zaposleni shrani vso dokumentacijo, saj jo bo potrebovali pri prijavi terjatve.
Korak 2: Prijava terjatve v stečaj
Prijava terjatve v stečaj je najpomembnejši korak. Odpravnino v stečajnem postopku mora zaposleni prijaviti na predpisanem obrazcu in ga poslati na pristojno sodišče. Odpravnino je kot terjatev v stečaj treba prijaviti v roku 3 mesecev od objave začetka stečaja na portalu AJPES. Če zaposleni rok zamudi, izgubi pravico do poplačila.
V prijavi je treba navesti višino odpravnine ter priložiti vsa potrebna dokazila (odpoved, izračun plač, pogodbo o zaposlitvi).
Korak 3: Priznanje terjatve
Stečajni upravitelj bo preveril prijavo. Če je v skladu z zakonom, bo terjatev zaposlenega priznana kot prednostna.
Korak 4: Izplačilo iz stečajne mase
Ko se premoženje podjetja proda, se iz kupnine poplačajo upniki. Ker je odpravnina prednostna terjatev, bodo zaposleni poplačani pred večino drugih. Kljub vsemu se lahko zgodi, da v stečajni masi ni dovolj sredstev. V tem primeru bo znesek manjši od pripadajočega.
4. Kaj če v stečajni masi ni dovolj denarja?
V praksi se pogosto zgodi, da v stečajni masi ni dovolj sredstev niti za poplačilo prednostnih terjatev. V takih primerih lahko zaposleni pomoč poiščejo pri Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije (JJSRS).
Ta sklad delavcem jamči izplačilo:
- dela neizplačanih plač,
- regresa,
- nadomestila za neizrabljen dopust,
- in tudi odpravnine.
Vlogo morajo zaposleni oddati v zakonsko določenem roku po prenehanju delovnega razmerja.
Najpogostejše napake pri uveljavljanju odpravnine
- Zamuda roka za prijavo terjatve. Rok 3 mesece je prekluziven – zamuda pomeni izgubo pravice.
- Nepravilno izpolnjena prijava. V prijavi je treba jasno navesti terjatev, višino odpravnine in priložiti dokazila.
- Ne spremljanje postopka na AJPES. Vse ključne informacije o stečaju so objavljene tam.
- Zanašanje, da bo upravitelj sam uredil vse. Odgovornost za prijavo je vedno na strani zaposlenega.
Odpravnina je zakonsko zagotovljena pravica zaposlenega, ne glede na to, ali gre za odpoved iz poslovnih razlogov ali za odpravnino ob stečaju podjetja. Razlika je le v postopku, saj morajo zaposleni v primeru stečaja sami aktivno prijaviti svojo terjatev.