Ko pride do prenehanja delovnega razmerja, je ena najpomembnejših pravic delavca pravica do odpravnine. Ta pravica je še posebej pomembna v primerih, kot so odpoved zaradi poslovnega razloga, stečaj delodajalca ali prenehanje pogodbe za določen čas. V tem članku bomo pojasnili, kdaj delavcu pripada odpravnina, kako se izračuna, in kakšna je njena vloga v stečajnem postopku.
Kdaj je zaposleni upravičen do odpravnine?
Odpravnino kot eno izmed najpomembnejših pravic delavca, ureja Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pravica do odpravnine delavcu pripada v različnih primerih, med drugim tudi:
- ko je pogodba odpovedana iz poslovnega razloga, razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga;
- ko pride do prenehanja delovnega razmerja zaradi stečaja delodajalca,
- v določenih primerih tudi ob prenehanju pogodbe za določen čas (odvisno od okoliščin).
Odpravnina zaradi poslovnega razloga
Odpravnina zaradi poslovnega razloga je ena najpogostejših oblik odpravnin. Gre za primer, ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi zmanjšanja obsega dela, reorganizacije ali drugih ekonomskih razlogov.
Kako se izračuna?
V skladu s 108. členom ZDR-1 je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača delavca v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe. Višina odpravnine je odvisna od dolžine zaposlitve:
- 1/5 osnove za vsako leto dela, če je bil delavec zaposlen od 1 do 10 let,
- 1/4 osnove za vsako leto dela, če je bil zaposlen od 10 do 20 let,
- 1/3 osnove za vsako leto dela, če je bil zaposlen več kot 20 let.
Višina odpravnine je lahko omejena na največ 10-kratnik osnove, razen če kolektivna pogodba določa drugače.
Odpravnina v primeru stečaja delodajalca
Stečaj delodajalca je svojstven primer, ob katerem je zaposleni do odpravnine še zmeraj upravičen. V skladu s 106. členom ZDR-1 imajo tudi delavci, ki jim je pogodba o zaposlitvi odpovedana v okviru stečajnega postopka, pravico do odpravnine po 108. členu ZDR-1.
Odpravnina kot strošek stečajnega postopka
Zelo pomembna razlika pri odpravnini v primeru stečaja je v tem, da je ta odpravnina strošek stečajnega postopka. To pomeni:
- Delavcu ni treba posebej prijaviti terjatve do odpravnine v stečajno maso.
- Odpravnina ima prednost pred drugimi terjatvami in se mora izplačati pred razdelitvijo mase drugim upnikom. To delavcem zagotavlja večjo varnost in pravičnost pri izgubi zaposlitve zaradi insolventnosti delodajalca.
Sodna praksa vse skupaj potrjuje, zlasti primer VDSS sklep Pdp 1716/2001, ki poudarja, da pravica do odpravnine nastane že z začetkom stečajnega postopka.
Odpravnina za določen čas
Tudi izplačilo odpravnine delavcem, ki so zaposleni na podlagi pogodbe za določen čas, je urejeno v skladu s splošnimi določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Čeprav velja, da odpravnina običajno ni predvidena ob naravnem izteku pogodbe za določen čas, obstajajo izjeme – zlasti kadar do prekinitve zaposlitve pride iz razlogov na strani delodajalca, ki niso vezani na dogovorjeno trajanje pogodbe.
Delavci, zaposleni za določen čas, nimajo avtomatske pravice do odpravnine ob izteku pogodbe, razen če to izrecno določa zakon, kolektivna pogodba ali interni akt delodajalca. V primeru, da delodajalec predčasno odpove pogodbo zaradi poslovnih razlogov ali nesposobnosti, pa ima delavec enako pravico do odpravnine, kot če bi bil zaposlen za nedoločen čas.
Pomembno je omeniti, da lahko kolektivne pogodbe (na ravni dejavnosti ali podjetja) določajo ugodnejše pogoje za izplačilo odpravnine zaposlenim, kot jih določa ZDR-1. V nekaterih primerih je lahko višina odpravnine višja, lahko pa je določen tudi drugačen način izplačila (npr. v obrokih ali ob določenih pogojih).
Ne glede na razlog za prenehanje delovnega razmerja je pravica do odpravnine ena temeljnih pravic delavca. Za delodajalce je ključno, da poznajo svoje pravice in razumejo, kako se odpravnina izračuna, kdaj pripada in kakšni so postopki, če pride do težav.