Regres je eden izmed temeljnih prejemkov, ki pripada zaposlenim na podlagi njihove pravice do letnega dopusta. Višina regresa, pogoji za njegovo pridobitev, obdavčitev in rok izplačila so področja, ki zanimajo tako delodajalce kot zaposlene.
Kaj določa zakon o regresu?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ne predpisuje točnega zneska regresa, ki ga mora delodajalec izplačati zaposlenemu, določa pa obveznost izplačila vsem delavcem, ki imajo pravico do letnega dopusta. Minimalni regres mora biti vsaj v višini minimalne plače. Gre za znesek, namenjen delavcem, ki so pri delodajalcu zaposleni vse leto in so tako tudi upravičeni do celotnega regresa.
Pomembno je izpostaviti tudi, da je regres do višine povprečne plače v državi neobdavčen, kar pomeni, da se do tega zneska ne plača dohodnina, kot tudi ne prispevki.
Višina regresa v javnem in zasebnem sektorju
V zasebnem sektorju je minimalni regres določen z zakonom, konkretnejši znesek pa je pogosto določen v kolektivnih pogodbah, internih aktih podjetij ali pogodbah o zaposlitvi. Podjetja lahko izplačajo višji regres, kot ga določa zakon, ne smejo pa izplačati nižjega.
Regres po kolektivnih pogodbah
Višina regresa se lahko dodatno razlikuje glede na kolektivno pogodbo, ki velja za določeno dejavnost:
Trgovinska dejavnost: Določa minimalni regres tudi v primeru delnega nedenarnega izplačila.
Elektrogospodarstvo: Regres znaša 70 % povprečne plače v panogi v zadnjih treh mesecih.
Banka Slovenije: Regres se izračuna glede na osnovno plačo in dodatek za delovno dobo, pri čemer lahko guverner določi višjo osnovo.
Kovinska industrija: Regres določa tarifna priloga.
Gradbeništvo: Regres določa kolektivna pogodba.
Sorazmerni del regresa
Če je delavec zaposlen le del leta, mu ne pripada celotni regres, temveč njegov sorazmerni del. Za vsak polni mesec zaposlitve pri delodajalcu mu pripada 1/12 regresa. Enako velja, če je delavec med letom zamenjal več delodajalcev – vsak mu mora izplačati del regresa, sorazmeren obdobju zaposlitve.
Zaposleni s krajšim delovnim časom
Tudi zaposleni, ki delajo krajši delovni čas, imajo pravico do sorazmernega regresa, glede na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Vračilo regresa
Pogosto se zgodi tudi, da delavec prejme regres, do katerega ni več upravičen, denimo zaradi prekinitve zaposlitve. V takšnih primerih je delavec dolžan preveč izplačan regres vrniti.
Če želi delodajalec regres poračunati z naslednjo plačo, potrebuje od zaposlenega pisno soglasje. Če tega soglasja ne pridobi in delavec ne vrne preveč izplačanega zneska prostovoljno, lahko delodajalec svojo terjatev iztoži na sodišču.
Kdaj mora biti regres izplačan?
Rok za izplačilo regresa je 1. julij tekočega leta. Javni uslužbenci prejmejo regres praviloma skupaj z majsko plačo. V določenih primerih lahko delodajalec, ki se znajde v resnih finančnih težavah, izplačilo regresa odloži najkasneje do 1. novembra.