V trenutkih finančne stiske se podjetja pogosto znajdejo pred pomembno odločitvijo – kako ohraniti poslovanje in hkrati poplačati dolgove do upnikov. Ena izmed možnosti, ki jo ponuja slovenska zakonodaja, je poenostavljena prisilna poravnava – hitrejši, cenejši in manj formalen postopek finančnega prestrukturiranja za dolžnike, ki želijo ostati solventni brez začetka stečajnega postopka.
Kaj pomeni poenostavljena prisilna poravnava?
Poenostavljena prisilna poravnava je posebna oblika postopka prestrukturiranja dolgov, namenjena predvsem mikro, malim in srednje velikim podjetjem. Gre za skrajšan postopek prisilne poravnave, ki dolžniku omogoča, da z upniki doseže dogovor o poplačilu dolgov brez imenovanja upravitelja in brez oblikovanja upniškega odbora.
Ključne značilnosti poenostavljene prisilne poravnave
Poenostavljena prisilna poravnava se razlikuje od običajne (redne) prisilne poravnave po več pomembnih značilnostih:
1. Poteka brez stečajnega upravitelja
V poenostavljeni prisilni poravnavi ni imenovan stečajni upravitelj. Dolžnik vodi postopek sam, kar pomeni, da ima več odgovornosti, a tudi več nadzora nad potekom dogovora.
2. Brez prijave terjatev
Upniki ne prijavijo svojih terjatev. Namesto tega dolžnik sam pripravi posodobljen seznam terjatev, ki vsebuje vse glavne in stranske terjatve, na katere bo učinkovala prisilna poravnava.
3. Ni upniškega odbora
V postopku ni oblikovan upniški odbor, zato se celoten postopek opira na neposredno glasovanje upnikov in preverjanje pogojev s strani sodišča.
4. Hitrejši postopek
Zaradi poenostavljene strukture postopek poteka hitreje, kar je ključna prednost za podjetja, ki želijo hitro stabilizirati poslovanje.
Kako poteka postopek poenostavljene prisilne poravnave?
Korak 1: Vložitev predloga
Dolžnik sam vloži predlog za začetek poenostavljene prisilne poravnave. Ob tem mora priložiti:
- načrt finančnega prestrukturiranja,
- seznam terjatev,
- izjave upnikov o soglasju (če so že pridobljene),
- druge zakonsko določene dokumente.
Korak 2: Posodobljen seznam terjatev
V roku enega meseca od začetka postopka mora dolžnik predložiti posodobljen seznam terjatev, ki vključuje vse upnike in zneske, na katere naj bi učinkovala poravnava.
Korak 3: Glasovanje upnikov
Za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave je potrebno, da več kot 60 % terjatev (po vrednosti) upnikov iz posodobljenega seznama glasuje za predlog.
Korak 4: Potrditev sodišča
Če so izpolnjeni vsi pogoji, vključno z večino glasov in zakonitostjo predloga, sodišče potrdi poenostavljeno prisilno poravnavo. Ta ima pravne učinke za vse upnike, vključene v seznam.
Kdaj je poenostavljena prisilna poravnava primerna in kdaj ne?
Ta postopek je posebej primeren za podjetja:
- ki imajo manjše število upnikov,
- katerih dolgovi niso kompleksni,
- ki ne želijo ali ne morejo nositi stroškov redne prisilne poravnave,
- kjer obstaja realna možnost za uspešno dogovarjanje z upniki brez posrednikov.
Pravice in dolžnosti dolžnika
V poenostavljeni prisilni poravnavi dolžnik:
- sam sestavi seznam terjatev – odgovarja za njegovo pravilnost,
- sam komunicira z upniki in išče njihovo podporo,
- mora delovati v dobri veri in upnike obravnavati enakopravno.
Neupoštevanje teh pravil lahko pomeni zlorabo instituta, kar lahko vodi v zavrnitev potrditve poravnave ali celo kazenske sankcije.
Kakšne so pravice upnikov?
Upniki imajo v postopku poenostavljene prisilne poravnave naslednje pravice:
- biti vključeni v seznam terjatev, sicer postopek zanje nima učinkov,
- glasovati o predlogu – njihovi glasovi odločajo o potrditvi,
- izpodbijati postopek, če menijo, da gre za zlorabo (npr. namerno izpuščanje terjatev),
- po potrditvi pridobijo izvršilni naslov, če je dogovor zapisan v notarski obliki.
Sodišče in njegova vloga
Vloga sodišča v tem postopku je omejena, a pomembna:
- preveri formalne pogoje, npr. pravilnost dokumentacije, pravočasnost vlog, večino glasov,
- skrbi za zakonitost in preprečevanje zlorab – npr. izključitev določenih terjatev, umetno razdeljevanje dolgov, neenako obravnavanje upnikov.
Sodne odločbe jasno poudarjajo, da sodišče lahko poseže v postopek, če obstajajo znaki manipulacije (npr. VSL Sklep Cst 21/2024, VSRS Sklep III Ips 36/2021).
Ali zaposleni v podjetju ohranijo pravice?
Če podjetje začne postopek poenostavljene prisilne poravnave, to ne pomeni avtomatskega prenehanja pogodb o zaposlitvi. Zaposleni imajo še vedno svoje pravice, določene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), vključno z morebitnimi izplačili iz Jamstvenega in preživninskega sklada, če bi prišlo do odpovedi zaradi insolventnosti.
Poenostavljena prisilna poravnava je torej praktično orodje za podjetja, ki se želijo izogniti stečaju s hitrim in učinkovitim prestrukturiranjem obveznosti. Postopek je zasnovan tako, da zmanjša administrativne in finančne obremenitve, vendar hkrati zahteva visoko stopnjo odgovornosti in poštenosti s strani dolžnika.
Za uspeh je ključnega pomena transparentnost, sodelovanje z upniki in strokovna priprava predloga. Čeprav je postopek poenostavljen, ima lahko potrjena prisilna poravnava enake pravne učinke kot redna – vključno z zavezujočo ureditvijo dolgov.