V poslovnem svetu je insolventnost ena najresnejših situacij, s katero se lahko sooči podjetje. Gre za stanje, ko dolžnik ni več sposoben poravnati svojih obveznosti do upnikov – bodisi kratkoročno, dolgoročno ali trajno. A insolventnost še ne pomeni nujno konca podjetja. Pravno urejen postopek prisilne poravnave, skupaj z načrtom finančne reorganizacije, omogoča podjetju priložnost za prestrukturiranje in nadaljevanje poslovanja.

Kaj pomeni insolventnost?

V skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je dolžnik insolventen, če:

• ni sposoben plačevati svojih obveznosti v daljšem obdobju (nelikvidnost),
• ima dolgoročne obveznosti, ki presegajo njegovo premoženje (kapitalska neustreznost),
• se nahaja v okoliščinah, iz katerih izhaja, da svojih obveznosti ne bo mogel poravnati.

Ko se podjetje znajde v takem položaju, mora nemudoma ukrepati – bodisi z vložitvijo predloga za stečaj, bodisi s pobudo za prisilno poravnavo, če obstaja realna možnost nadaljnjega poslovanja.

Kaj je prisilna poravnava?

Prisilna poravnava je sodni postopek, ki insolventnemu podjetju omogoča, da reorganizira svoje obveznosti in ponovno vzpostavi finančno stabilnost. Cilj je doseči dogovor z upniki o novih pogojih poplačila – na primer z odlogom dolgov, znižanjem zneskov ali drugačno razporeditvijo obveznosti. Za začetek postopka mora dolžnik izpolnjevati več pogojev. Eden od teh je dejanska insolventnost. Kljub njej mora biti še vedno poslovno aktiven, pripraviti načrt finančne reorganizacije, ki dokazuje, da ima podjetje realne možnosti za okrevanje ter pridobiti zadostno podporo upnikov, ki o potrditvi načrta glasujejo.

Kaj je načrt finančne reorganizacije?

Načrt finančne reorganizacije je ključni dokument v postopku prisilne poravnave. Opredeljen je v 145. členu ZFPPIPP in mora biti celovit, pregleden ter pravno in finančno utemeljen. Njegova glavna vsebina vključuje:

• Opis insolventnosti. Dolžnik mora jasno pojasniti vzroke za nastanek insolventnosti in okoliščine, ki so do nje privedle.
• Predlog ukrepov za prisilno poravnavo. Vsebuje konkretne predloge, kako se bodo obveznosti do upnikov reorganizirale – to vključuje zmanjšanje dolga, reprogramiranje obveznosti ali spremembo pogodbenih pogojev.
• Ocenjene posledice v primeru stečaja. Primerjalna analiza, ki pokaže, koliko bi upniki prejeli v stečajnem postopku v primerjavi s prisilno poravnavo.
• Ukrepi finančnega prestrukturiranja. Podroben načrt korakov, ki jih bo podjetje izvedlo za ponovno vzpostavitev plačilne sposobnosti (npr. zmanjšanje stroškov, prodaja naložb, povečanje prihodkov).
• Časovni načrt in stroškovna ocena. V načrtu morajo biti določeni roki, v katerih bodo posamezni ukrepi izvedeni, in oceniti stroške teh ukrepov.

Kaj se zgodi, če se dolžnik načrta ne drži?

Tudi če je načrt potrjen in prisilna poravnava formalno sprejeta, dolžnik ostaja odgovoren za izvedbo ukrepov iz načrta. Če teh ne izvede pravočasno ali dosledno, se lahko vzpostavi zakonska domneva insolventnosti (VSL sklep Cst 456/2015). V tem primeru mora dolžnik dokazati, da kljub neizpolnjevanju načrta ostaja plačilno sposoben. Če tega ne uspe dokazati, sodišče razveljavi prisilno poravnavo in lahko začne stečajni postopek. To pomeni, da je za dolgoročni uspeh postopka prisilne poravnave ključno, da podjetje svoj načrt tudi dejansko uresniči.

Omejitve in posebnosti:

• Osebni dolgovi podjetnikov: Če podjetje posluje kot s.p., prisilna poravnava ne vpliva na osebne dolgove podjetnika (VSC Cp 180/2020).
• Zavarovane terjatve: Te niso vključene v prisilno poravnavo, zato dolžnik še vedno odgovarja zanje po osnovnih pogodbenih rokih.

Za vsakega podjetnika, ki se znajde v stanju insolventnosti, je pomembno razumeti, da to ni konec poti, temveč priložnost za nov začetek – če se zadeve loti pravočasno, odgovorno in strokovno. Načrt finančne reorganizacije je temelj za preživetje podjetja v okviru prisilne poravnave. Pravilno pripravljen in podprt z realnimi podatki ter dobro komunikacijo z upniki, lahko pomeni razliko med stečajem in uspešno prestrukturirano prihodnostjo. V praksi je za pripravo takega načrta priporočljivo vključiti strokovnjake: pravnike, finančne svetovalce in pooblaščene ocenjevalce vrednosti podjetij. Le tako bo dokument dovolj prepričljiv za upnike in sodišče.