Stečajni postopek je skrajni pravni ukrep, ki se uporablja, ko dolžnik postane trajno nelikviden oziroma insolventen. Predlog za stečaj sproži formalni sodni postopek, katerega cilj je poplačilo upnikov iz razpoložljivega dolžnikovega premoženja. V Sloveniji je postopek urejen z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki natančno določa, kdo je upravičen vložiti predlog, kako mora biti ta predlog oblikovan in kako postopek poteka.
Kdo lahko vloži predlog za začetek stečajnega postopka?
ZFPPIPP v 231. členu natančno opredeljuje, kdo so t. i. upravičeni predlagatelji, torej osebe ali subjekti, ki lahko pri pristojnem sodišču vložijo predlog za začetek stečajnega postopka. Med njimi najdemo:
Dolžnika samega. Če podjetje ugotovi, da ni več zmožno izpolnjevati svojih obveznosti in je insolventno, ima dolžnost, da samo sproži postopek stečaja. To pomeni, da poslovodstvo predloži ustrezen predlog sodišču.
Osebno odgovornega družbenik dolžnika. V primerih, ko dolžnik ne izpolnjuje svojih obveznosti, lahko stečaj predlaga tudi družbenik, ki je osebno odgovoren za obveznosti družbe (npr. pri d.o.o., kjer ima družbenik poseben status).
Upnike, ki:
- verjetno izkažejo obstoj terjatve do dolžnika, in
- dokažejo, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.
Pomembno je, da upnik ne potrebuje dokončnega dokaza, zadostuje, da sodišče presodi, da gre za verjetno utemeljeno terjatev.
Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS. Ta sklad ima pravico vložiti predlog, če verjetno izkaže, da dolžnik dolguje delavcem in da dolžnik zamuja s plačilom teh obveznosti več kot dva meseca.
Poleg tega najdemo tudi nekaj posebnih primerov - če pravna oseba, ki je dolžnik, nima poslovodstva, lahko predlog za stečaj vložijo:
- vsak družbenik (pri družbi z omejeno odgovornostjo),
- vsak član nadzornega sveta (pri delniški družbi),
- ustanovitelj (pri drugih pravnih osebah).
Kako poteka postopek vložitve predloga?
Predlog za začetek stečajnega postopka mora izpolnjevati stroge formalne zahteve, ki jih določa 232. člen ZFPPIPP.
Predlog mora tako vsebovati: identifikacijske podatke dolžnika. Med te podatke sodijo naziv, sedež, matična številka ipd., opis dejstev in okoliščin, ki kažejo na insolventnost dolžnika ter dokaze o navedenih dejstvih.
Če je predlog vložen s strani upnika, mora ta dodatno predložiti še dokaze o obstoju terjatve, in dokaze o tem, da dolžnik s plačilom zamuja več kot dva meseca.
Predlagatelj mora priložiti tudi potrdilo o plačilu predujma za stroške postopka, razen če je po zakonu oproščen te obveznosti.
Predlog za stečaj se vloži na okrožno sodišče, ki je pristojno glede na sedež dolžnika. Sodišče mora nato predlog vročiti dolžniku ter ga seznaniti z možnostmi odgovora in posledicami začetka stečajnega postopka.
Dolžnik lahko na vse skupaj vloži ugovor, vendar mora biti ta podprt z dokazi. Sodišče pri tem preveri, ali so pogoji za začetek stečaja dejansko izpolnjeni.
Možnost umika predloga za stečaj
ZFPPIPP določa, da je umik predloga za začetek stečajnega postopka možen le do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka. To pomeni, da dokler sodišče uradno ne odloči o začetku postopka, ima predlagatelj pravico umakniti svoj predlog – brez pravnih posledic. Sodna praksa (npr. VSL sklep Cst 128/2014) potrjuje to določbo. Če predlagatelj vloži umik prepozno – torej po izdaji sklepa – stečajni postopek steče, ne glede na njegovo željo. Zato je pravočasnost umika ključnega pomena.
Namen in posledice stečajnega postopka
Ko sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka, to prinese več pomembnih posledic:
- Dolžnik izgubi pravico upravljanja s svojim premoženjem – to pravico prevzame stečajni upravitelj.
- Vsi postopki izterjav in izvršb se ustavijo, upniki pa morajo svoje terjatve prijaviti v stečajni masi.
- Dolžnikovo premoženje postane stečajna masa, iz katere se bodo (v vrstnem redu) poplačevali upniki.
Postopek je torej namenjen kolektivnemu poplačilu upnikov in urejenemu zaključku poslovanja insolventnega dolžnika.