Pogodba o zaposlitvi za določen čas – kaj morajo vedeti delodajalci?
Zaposlitev za določen čas je tudi v Sloveniji precej pogosta. Temelj takšne zaposlitve je pogodba o zaposlitvi, ki je sklenjena za vnaprej dogovorjen čas, kar pomeni, da ob izteku pogodbe delovno razmerje preneha. Kljub temu pa zakonodaja določa jasna pravila glede sklepanja in trajanja tovrstnih pogodb. V nadaljevanju bomo pojasnili, v katerih primerih se lahko sklene, kakšne so omejitve in kaj delodajalec delavcu dolguje ob njenem izteku.
Kdaj lahko z zaposlenim sklenete pogodbo za določen čas?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pogodbo o zaposlitvi za določen čas ureja v členih od 54. do 58. V skladu z ZDR-1 je sklenitev pogodbe za določen čas dovoljena le v določenih primerih. Zakon te primere taksativno našteva v svojem 54. členu, med drugim pa gre tudi za:
- Delo, ki je časovno omejeno (npr. sezonska dela, projektna dela).
- Nadomeščanje začasno odsotnega delavca (npr. zaradi bolniške odsotnosti ali porodniškega dopusta).
- Občasno povečan obseg dela (npr. v turistični sezoni ali ob povečanem naročilu).
- Zaposlitev tujca s posebnimi dovoljenji, določenimi z zakonodajo.
- Zaposlitev vodilnih delavcev (npr. poslovodje, prokuristi).
- Dela v sklopu aktivne politike zaposlovanja, kot so javna dela.
- Usposabljanje in priprava na delo (npr. pripravništva, študentske zaposlitve).
- Predajo dela, kjer je potrebno postopno uvajanje novega zaposlenega.[1]
Kljub temu je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti mogoče določiti, da lahko manjši delodajalec sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka.[2]
Maksimalno trajanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas
ZDR-1 v primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, nalaga tudi jasne omejitve. Pogodba za določen čas bi morala biti sklenjena za čas, ki je potreben, da se delo opravi. Ne sme pa delodajalec skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za isto delo, ki bi skupaj trajale več kot dve leti. Izjeme od tega določa 55. člen ZDR-1:
- Če gre za nadomeščanje odsotnega delavca.
- Pri zaposlitvi tujca s posebnimi dovoljenji, določenimi z zakonodajo.
- Če se zaposluje poslovodno osebo oz. prokurista.
- Če se zaposluje vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena ZDR-1.
- Če gre za voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah.[3]
Kot isto delo ZDR-1 razume delo na delovnem mestu oziroma vrsto dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas.[4]
Če gre za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za čas trajanja projekta, se lahko sklene tudi pogodba o zaposlitvi za določen čas, s trajanjem daljšim od dveh let.[5]
Lahko pa se zgodi tudi, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z veljavno zakonodajo ali pa zaposleni delo na delovnem mestu opravlja tudi po izteku pogodbe. V tem primeru se šteje, da sta delodajalec in delavec sklenila pogodbo za nedoločen čas.[6]
Kaj se zgodi ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas?
Ko se pogodba o zaposlitvi za določen čas izteče, se delovno razmerje prekine.[7] Pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko preneha tudi pred potekom roka, za katerega je bila sklenjena – če se pogodbeni stranki o tem sporazumeta oz. nastopijo drugi razlogi po ZDR-1, ki vodijo v prenehanje pogodbe.
Delodajalec mora zaposlenemu, ki mu je pogodba prenehala, ker se je iztekla, plačati odpravnino, razen v primeru, kadar je šlo za:
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- opravljanje sezonskega dela (ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu),
- opravljanje dela v sklopu aktivne politike zaposlovanja, kot so javna dela.[8]
Pravne pasti in svetovanje pri zaposlovanju za določen čas
Pravilno oblikovana pogodba o zaposlitvi je ključnega pomena za preprečevanje morebitnih pravnih sporov med delavcem in delodajalcem. ZDR-1 jasno določa pravila sklepanja, trajanja in prenehanja pogodb za določen čas, vendar je pomembno, da so v pogodbi natančno opredeljene vse pravice in obveznosti obeh strani