Sporazumna odpoved oz. natančneje sporazumna odpoved pogodbe o zaposlitvi je dvostranski pravni posel, pri katerem se delavec in delodajalec dogovorita o prenehanju delovnega razmerja. Čeprav je pogosto predstavljena kot “hitrejša in elegantnejša” pot, nosi za delavca pomembne pravne in socialne posledice. 

Definicija in pravna podlaga

Sporazumna odpoved pogodbe o zaposlitvi temelji na svobodnem in usklajenem soglasju volj obeh strank. Gre za veljaven način prenehanja delovnega razmerja, ki se razlikuje od enostranske redne ali izredne odpovedi prav po tem, da ne prihaja do “odpovedi” ene stranke, ampak do sporazuma.

Ključne značilnosti in obvezne sestavine

Da je sporazumna odpoved veljavna, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

• Soglasje volj: Delavec in delodajalec se morata jasno in nedvoumno strinjati s prenehanjem ter pogoji (datum, morebitna plačila, vračilo opreme ipd.). Volja mora biti svobodna, brez napak (zmota, prevara, nedopustna grožnja).
• Pisna oblika: Sporazum mora biti obvezno v pisni obliki. Ustni dogovor o prenehanju je neveljaven.
• Obvestilo o socialnih posledicah: Delodajalec mora delavca pisno seznaniti s posledicami glede pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. To je ključno za zaščito delavca in za veljavnost sporazuma.

Glavne pravne in socialne posledice za delavca

Podpis sporazumne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ima za delavca praviloma manj ugodne posledice kot redna odpoved s strani delodajalca. 

• Denarno nadomestilo za brezposelnost: Pri sporazumu se šteje, da je delavec brezposeln po lastni volji, zato praviloma ni upravičen do nadomestila po ZUTD. 
• Odpravnina: ZDR-1 ne daje zakonske pravice do odpravnine pri sporazumni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Če zaposleni želi odpravnino, se mora delodajalec s tem izrecno strinjati in znesek mora biti zapisan v sporazumu. Morebitna dogovorjena odpravnina se v celoti všteva v davčno osnovo.
• Odpovedni rok: Pri sporazumnem prenehanju ni zakonskega odpovednega roka. Stranki se prosto dogovorita o datumu prenehanja (takoj ali kasneje).

Kdaj lahko sporazum izpodbijate?

Čeprav je sporazumna odpoved podpisana, jo je mogoče v določenih primerih izpodbijati:

• Manjkajoča pisna oblika: Brez pisne oblike sporazum ni veljaven.
• Napake volje (bistvena zmota): Če delavec ni bil seznanjen, da z “sporazumno odpovedjo” izgubi pravico do nadomestila za brezposelnost, in izkaže, da sporazuma brez te zmote ne bi podpisal, lahko sodišče sporazum razveljavi.
• Nedopustna grožnja ali prisila: Če je soglasje pridobljeno z nedopustnim pritiskom, sporazum ne vzdrži. Pri tem velja izpostaviti, da zgolj sklicevanje delodajalca na možnost zakonitih postopkov (npr. disciplinski postopek) samo po sebi ne pomeni nedopustne grožnje.
• Zmanjšana prištevnost: Izjema, ko delavec ob podpisu ni bil sposoben razumeti pomena in posledic.

Sporazumna odpoved je legitimen in uporaben instrument, a le, če je resnično sporazumna in če delavec razume posledice. Prednost za delodajalca (manj tveganj, hitrost) je lahko za delavca slabost (brez nadomestila, brez roka, brez zakonske odpravnine).