V slovenskem delovnem pravu odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pomeni redno odpoved s strani delodajalca zaradi hujših ali ponavljajočih kršitev delovnih obveznosti s strani delavca. Eden izmed pogostih vzrokov za tovrstno odpoved je večkratno zamujanje na delo. Čeprav se takšno vedenje morda sprva zdi kot blažja kršitev, lahko v primeru ponavljanja in kljub opozorilom vodi v zakonito prekinitev delovnega razmerja.

Kaj je odpoved iz krivdnega razloga?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 89. členu določa, da je krivdni razlog eden izmed zakonitih razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Gre za situacije, ko delavec z zavestnim ravnanjem ali opustitvijo svojih dolžnosti resno krši pogodbo o zaposlitvi ali drugače ne izpolnjuje svojih obveznosti.

Eden od pogostih primerov v praksi je neopravičeno zamujanje na delo. Čeprav ena sama zamuda praviloma še ne pomeni razlog za odpoved, se ob večkratnih kršitvah in opozorilih položaj bistveno spremeni.

Prvi korak: pisno opozorilo delavcu

Preden delodajalec poda odpoved iz krivdnega razloga, je obvezan delavca najprej pisno opozoriti..

Vsebina pisnega opozorila mora vključevati:

• natančen opis kršitve (npr. datumi zamud, trajanje ipd.),
• opozorilo, da bo v primeru ponovitve delodajalec razmislil o odpovedi pogodbe,
• rok (največ 60 dni od ugotovitve kršitve in največ 6 mesecev od njenega nastanka),
• možnost, da bo ob ponovni kršitvi v roku 18 mesecev sledila  odpoved pogodbe.

Opozorilo mora biti dokumentirano, priporočljivo je tudi, da ga delavec podpiše. Če delavec podpisa ne poda, je koristno zagotoviti pričo ob vročitvi.

Naslednji korak: ponovna kršitev

Če delavec po opozorilu ponovno krši obveznosti – v tem primeru nadaljuje z zamujanjem na delo – ima delodajalec podlago za odpoved iz krivdnega razloga. Pomembno je, da delodajalec vse primere zamujanja beleži, saj je v primeru spora dokazno breme na njegovi strani.

Po sodni praksi (npr. VDS sodba Pdp 1683/2004) ni nujno, da delodajalec po vsakem opozorilu delavcu ponovno omogoči zagovor, če so kršitve očitne in dokumentirane.

Postopek odpovedi pogodbe

Ko je izpolnjen pogoj za odpoved, mora delodajalec še vedno slediti formalnemu postopku. Ta vključuje:

• Pisno seznanitev z očitanimi kršitvami. Delodajalec mora delavca pisno obvestiti o nameravani odpovedi in razlogih zanjo.
• Omogočiti zagovor. Delavec ima pravico, da se v najmanj treh delovnih dneh pisno ali ustno izjasni o očitanih kršitvah.
• Odpoved v zakonskem roku. Redna odpoved mora biti podana najkasneje v 60 dneh od ugotovitve razloga in najkasneje v šestih mesecih od njegovega nastanka.

Če je odpoved ustrezno utemeljena in izvedena, delovno razmerje preneha z odpovednim rokom, ki običajno znaša od 15 do 30 dni.

Posebni primeri in kolektivne pogodbe

Različne kolektivne pogodbe lahko določajo dodatne pogoje ali krajše/daljše roke za opozorila in kršitve. Na primer:

• Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti določa, da ima opozorilo veljavo 18 mesecev.
• Kolektivna pogodba za dejavnost vodenja in kontrole zračnega prometa določa, da lahko do odpovedi pride v roku enega leta po opozorilu.

Zato mora delodajalec vedno preveriti, ali zanj velja posebna kolektivna pogodba in kako ta ureja odpovedne postopke.

Pravna sredstva delavca

Če delavec meni, da je bila odpoved nezakonita, ima pravico do sodnega varstva. V skladu z ZDR-1 in sodno prakso (npr. VDSS sklep Pdp 219/2007) lahko vloži tožbo na delovno sodišče v 30 dneh od prejema odpovedi.

V sodnem postopku lahko uveljavlja:

• Reintegracijo – vrnitev na delovno mesto,
• Reparacijo – denarno odškodnino.

Sodišče presoja, ali je bil postopek odpovedi izveden pravilno in ali so obstajali utemeljeni razlogi.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zaradi zamujanja na delo je torej zakonita le, če so izpolnjeni vsi predpisani pogoji. Delodajalec mora:

• pravočasno podati pisno opozorilo,
•  dokumentirati ponavljajoče kršitve,
• omogočiti delavcu zagovor,
• odpovedati pogodbo v zakonitem roku in na predpisan način.

Neupoštevanje teh korakov lahko privede do razveljavitve odpovedi in odškodninske odgovornosti. Na drugi strani pa dosledno upoštevanje zakonodaje in kolektivnih pogodb omogoča zakonito in utemeljeno zaščito interesov delodajalca.