Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
INTERVJU
Zlata Tavčar
Samo Červek: Odločitve Državne revizijske komisije bodo tudi po novem letu dokončne
V javnih naročilih stanje ni tako slabo, kot želijo včasih prikazati različni lobiji, politika in mediji. 300 zahtevkov pri 6000 javnih naročilih je minimalen odstotek, pri teh tristo zadevah so v javnosti zanimive tri, morda štiri in na teh nekaj zadevah se potem gradi podoba javnih naročil v Sloveniji. Odločitve Državne revizijske komisije so tudi po noveli ZPVPJN, ki bo začela veljati v naslednjem letu, dokončne. Nihče jih ne more odpraviti ali spremeniti. Za stranke v postopku se v večjem delu ne spremeni nič.
TEMA TEDNA
dr. Matej Kovačič
Informacijska varnost med delom od doma
Informacijska varnost ni nekaj, kar zadeva samo tehnologijo. Seveda organizacija potrebuje nekaj infrastrukture, vendar tudi zaposleni potrebujejo ustrezno opremo, poleg tega pa morajo imeti ustrezno znanje, kako urediti delo od doma in kako se zaščititi pred kibernetskimi grožnjami. Ogledali si bomo, kako prilagoditi informacijsko infrastrukturo podjetja, da deluje v izrednih razmerah, in katero informacijsko opremo naj bi imeli zaposleni doma. Če je v preteklosti veljalo, da morajo imeti načrt dela v izrednih razmerah le večje institucije, po epidemiji koronavirusa kaže, da bo moralo o tem vsaj na osnovni ravni razmisliti praktično vsako podjetje.
ČLANKI
mag. prava Kevin Rihtar in mag. Minu A. Gvardjančič
Ureditev izumov in avtorskih pravic iz delovnega razmerja - problemi v praksi
Raziskovanje, razvoj in inovacije so v vsakem gospodarstvu eden izmed ključnih temeljev za doseganje večje konkurenčnosti in pogosto tudi gibalo rasti. Delež inovacijsko aktivnih družb v slovenski industriji in izbranih storitvenih dejavnostih je relativno visok in po podatkih Statističnega urada RS dosega 48,6% vseh družb. Inovacije pa so po sami naravi stvari neposredni rezultat prizadevanja posameznih zaposlenih, zaradi česar se v praksi poraja vprašanje, kdo je zakoniti imetnik posameznih pravic iz naslova inovacij, in ali so slednje v celoti in pravilno prešle na delodajalca.
Najpogosteje prihaja do zapletov pri najpomembnejših inovacijah za družbe, pri izumih, redkeje, a še vedno ne zanemarljivo, pa pri avtorskih delih. Če imajo večje, tehnološko naravnave družbe, to praviloma že urejeno v splošnih aktih, se večkrat zaplete pri manjših inovativnih družbah in start-up družbah, ki določene zakonske obveznosti na področju intelektualne lastnine pogosto spregledajo. Omenjen problem je dolgo časa lahko latenten, pokaže pa se pri prevzemih družb ali prenosih posameznih pravic intelektualne lastnine na morebitne kupce, nemalokrat pa tudi v primeru prenehanja delovnega razmerja delavca – izumitelja. Namen tega prispevka je na kratko očrtati sistem nastajanja intelektualne lastnine v okviru delovnih razmerji ter poudariti najpogostejše probleme v praksi, ki imajo včasih tudi daljnosežne posledice za posamezne transakcije.
ČLANKI
Boštjan Koritnik
Manj finančnih in administrativnih bremen za občine
Letošnje, v vseh pogledih drugačno, nenavadno in izzivov polno leto, si bomo zapomnili ne le po izjemnih zdravstvenih izzivih, temveč tudi po za občine in njihovo prebivalstvo pomembnih spremembah, s katerim kot država lahko dokažemo, da razumemo in spodbujamo pomen lokalne samouprave. Ta nam je lahko v ponos, saj deluje dobro, prebivalci pa so jo vzeli za svojo. Priznajmo si, v preteklosti ni bilo vedno tako in nekatere odločitve niso šle v pravi smeri. Verjamem, da smo zdaj na dobri poti, zato moramo na njej vztrajati. Tako s podpisom Dogovora o povprečnini za leti 2021 in 2022, s katerim smo za obe leti povprečnino določili v višini 628,2 evra in je bil v zadnjih petnajstih letih dosežen le štirikrat, kakor tudi z – upam in verjamem – sprejetjem Zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO), lahko odnos med državo in lokalno samoupravo opredelimo kot partnerski, na dialogu utemeljen in spoštljiv.
ČLANKI
Petja Plauštajner
Reševanje sporov v času epidemije
V našo vsakdanjo rutino je v začetku letošnjega leta posegel prostemu očesu neviden sovražnik. Koronavirus (SARS-CoV-2) oziroma bolezen covida-19. Zelo verjetno si nihče ni predstavljal, kaj bo nevidna nevarnost prinesla in kako drastično bo zarezala v naša življenja. Po tem, ko se je novi koronavirus bliskovito razširil iz Kitajske v druge dele sveta, pri čemer si je za svojo prvo naslednjo postojanko izbral Evropo, so tudi druge države sledile s sprejemanjem ukrepov za preprečitev širjenja virusa, kot je že v začetku leta storila Kitajska. V začetku marca 2020 je Slovenija, komaj teden dni po prvem potrjenem primeru pacienta z novim koronavirusom, razglasila epidemijo, kar je vladi omogočilo sprejem številnih intervencijskih ukrepov in predpisov, med njimi tudi takšnih, ki so posegli v delovanje pravosodja in s tem pravne države.