Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
INTERVJU
Zlata Tavčar
Dr. Matej Avbelj: Kdaj pravo postane dekla politike?
Prof. dr. Matej Avbelj je redni profesor za evropsko pravo na Fakulteti za državne in evropske študije, rektor Nove univerze, doktoriral je v Firencah. Njegovo stališče o pravu in politiki je, da sta oba družbena pojava – pri obeh gre za razpravo o javnih zadevah. Seveda je namen politike osvojiti moč in priti na oblast ter uveljaviti določene institucije in vrednote. Pravo pa ima kot diskurz neko drugo funkcijo, v bistvu je v funkciji tega, da politiko ohranja znotraj prava; torej mora biti pravo tisto, ki politiko omejuje. Da ni vse dopustno, da ni dopustna samovolja, da ni dopustna arbitrarnost. Torej pravo v pravni državi uokvirja politiko.
Temeljna razlika med pravom in politiko je, da ima pravo specifična diskurzivna pravila in načela, saj obstajajo ustaljeni kanoni razlage, ki so se razvili skozi desetletja in stoletja ter se jih moramo pravniki primarno držati. Če se jih držimo, pa se v drugem koraku odpre prostor tudi za naša vrednostna stališča, tudi za naša politična stališča.
ČLANKI
univ. dipl. prav. Grega Pajnkihar in izr. prof. dr. Vasilka Sancin
Kdaj država mednarodno odgovarja za ravnanja, ki so se odvila še pred njenim nastankom?
V mednarodnem pravu ni sporno, da »vsako mednarodno protipravno ravnanje države sproži mednarodno odgovornost te države«, kar je potrdilo že Stalno meddržavno sodišče v Haagu, ustanovljeno s strani Društva narodov. Pravilo je jasno – samo tista država, ki je ravnala protipravno po mednarodnem pravu, je mednarodno odgovorna.
TEMA TEDNA
mag. Tamara Prezelj
Odbitek vstopnega DDV pri nabavi nepremičnine
Dobave nepremičnin, ki jih opravijo davčni zavezanci, so – glede na vrsto nepremičnine – bodisi obdavčene bodisi oproščene plačila DDV. Kupec nepremičnine, ki nabavo opravi z DDV, za namene opravljanja mešanih transakcij (in ne za nadaljnjo dobavo), mora odbitek vstopnega davka prilagajati dejanski uporabi nepremičnine skozi celotno obdobje popravka, to je dvajset let od začetka njene uporabe.
ČLANKI
Petra Janželj
Problemi priglasitve in odmere stroškov pooblaščencev po ZBPP
Z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki je bil sprejet leta 2001 in že večkrat noveliran, je Slovenija uresničila več ustavnih določb oziroma načel, in sicer načelo pravne in socialne države, ki izhaja iz 2. člena Ustave, načelo enakosti pred zakonom, ki izhaja iz 14. člena Ustave, in določbo o pravici do sodnega varstva, ki izhaja iz 23. člena Ustave. Prav iz slednje ustavne pravice izhaja tudi pravica do brezplačne pravne pomoči (BPP).
ČLANKI
Milan Jagrič
Analiza poslovanja - sestavni del analitičnih revizijskih postopkov
Revidiranec, ki razume notranje revizijske cilje in način, kako se sestavijo v širšo sliko poslovanja, bo imel bolj realistična pričakovanja glede učinkov izvedenega posla in bo prispeval koristne informacije, kot na primer kje resnično so tveganja, problematike in težave. Sodelovanje z notranjim revizorjem bo boljše, če se bo revidiranec počutil razumljenega in bo prepričan, da deluje na isti strani kot notranji revizor. Takšno sodelovanje prinaša boljše revizijske izide in revizorju omogoča uspešno uporabo orodij, ki so potrebna za obvladovanje tveganj.
ČLANKI
Mag. Maja Hmelak
Trendi v kibernetskem kriminalu 2020
Leto 2020 bi lahko imenovali leto pandemij in protestov. Oba družbena trenda sta predstavljala priložnost za kibernetske kriminalce, ki so ju uporabili, da so rahlo prilagodili svoje obstoječe vrste napadov in s tem povečali možnosti za uspeh. Nezakonite aktivnosti pa niso več le domena kibernetskih kriminalcev. Tudi veliki tehnološki giganti so v letih 2019 in 2020 velikokrat hodili po skrajnem robu zakonitega in etičnega ravnanja, povečalo pa se je tudi etično vprašljivo ravnanje nacionalnih držav. Ne nazadnje smo v letih 2019 in 2020 zaznali tudi porast nekaterih nezakonitih aktivnosti, ki so jih izvajali povsem navadni uporabniki, včasih s podporo politično usmerjenih medijev. Prispevek je sinteza nekaterih trendov v kibernetskem kriminalu za leti 2019 in 2020.