TFL Vsebine / TFLGlasnik

Z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (ZBPP),1 ki je bil sprejet leta 2001 in že večkrat noveliran, je Slovenija uresničila več ustavnih določb oziroma načel, in sicer načelo pravne in socialne države, ki izhaja iz 2. člena Ustave, načelo enakosti pred zakonom, ki izhaja iz 14. člena Ustave, in določbo o pravici do sodnega varstva, ki izhaja iz 23. člena Ustave. Prav iz slednje ustavne pravice izhaja tudi pravica do brezplačne pravne pomoči (BPP).

ZBPP določa, da so lahko izvajalci BPP odvetniki, odvetniške družbe, notarji in nevladne organizacije.2 V praksi je v veliki večini primerov izvajalec BPP odvetnik ali odvetniška družba, zato odvetniki igramo pomembno vlogo v sistemu BPP.

Namen članka je predstaviti probleme priglasitve in odmere stroškov odvetnikov, ki nastopajo kot izvajalci BPP. Problemi izhajajo predvsem iz Zakona o odvetništvu (ZOdv)3 in ZBPP, razlage Odvetniške tarife (OT)4 ter prakse odvetnikov, prakse organov BPP (in strokovne službe BPP) ter sodne prakse, ki so jo izoblikovala Upravno sodišče RS, višja sodišča in Vrhovno sodišče RS.

Odvetnik kot izvajalec BPP

1. (Ne)prostovoljnost izvajanja BPP

Kot izvajalec BPP je lahko z odločbo imenovan tisti odvetnik, ki je na seznamu izvajalcev BPP (liste izvajalcev se vodijo pri vseh območnih zborih odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije – OZS), in tisti odvetnik, ki sicer ni na seznamu izvajalcev BPP, vendar stranki poda soglasje, da jo bo zastopal na podlagi določb ZBPP (tudi v tem primeru je odvetnik kot izvajalec BPP postavljen z odločbo BPP). Stranka si lahko sama izbere odvetnika s seznama izvajalcev BPP in ga navede na prošnji za dodelitev BPP, če tega ne stori, ji organ BPP določi odvetnika po uradni dolžnosti po abecednem redu s seznama izvajalcev BPP.5

ZOdv v tretjem odstavku 5. člena sicer določa, da se odvetnik prosto odloča, ali se bo uvrstil na seznam odvetnikov, ki izvajajo storitve BPP. Vendar v četrtem odstavku 5. člena ZOdv hkrati določa, da kadar predsednik pristojnega sodišča ugotovi, da seznam odvetnikov ne zadošča za izvajanje BPP, določi sodišče odvetnika po abecednem vrstnem redu izmed vseh odvetnikov, vpisanih v imenik odvetnikov, ki sestavljajo območni zbor, organiziran na območju posameznega okrožnega sodišča, odvetnik pa lahko v takem primeru odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje, ne pa tudi iz drugih upravičenih razlogov. Uvrstitev odvetnika na seznam odvetnikov, ki izvajajo BPP, je torej prostovoljna do trenutka, ko predsednik posamičnega sodišča ugotovi, da je na seznamu izvajalcev BPP premalo odvetnikov. Če se to zgodi, je lahko kot izvajalec BPP določen vsak odvetnik, pri čemer zastopanja sploh ne sme odkloniti.

Na tem mestu je vredno omeniti tudi to, da Kodeks odvetniške poklicne etike vsebuje več določb, ki se nanašajo na spoštovanje socialno šibkejših strank in iz katerih izhaja, da si morajo odvetniki prizadevati, da socialno šibkejše stranke zastopajo tudi brez plačila ali za manjše plačilo.6

2. Odklonitev zastopanja in razrešitev odvetnika

ZOdv v tretjem odstavku 5. člena določa, da odvetnik ne sme odkloniti zastopanja stranke, če ga kot izvajalca storitev BPP v skladu z ZBPP postavi sodišče. V tem primeru lahko odvetnik odkloni zastopanje le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih mora odkloniti zastopanje (na primer, če je v isti zadevi zastopal nasprotno stranko, in še iz drugih razlogov, ki so navedeni v drugem odstavku 5. člena ZOdv), ali iz drugih upravičenih razlogov.

ZBPP določa, da lahko odvetnik iz opravičljivih razlogov odkloni izvajanje BPP.7 Gre za situacijo, ko odvetnik, še preden začne izvajati storitve BPP, ugotovi, da obstaja razlog za odklonitev prevzema izvajanja storitev BPP.8 V tem primeru mora odvetnik na napotnici (v za to predvidenem razdelku) navesti razlog za odklonitev izvajanja BPP in napotnico vrniti pristojnemu organu BPP. Razlog za odklonitev izvajanja BPP presoja OZS in o tem izda mnenje, ki je za organ BPP obvezujoče.9 Če bo odvetnik postavljen za izvajanje nujne BPP,10 bo lahko izvajanje BPP odklonil le iz razlogov, na katere ne more vplivati. V tem primeru bo moral odvetnik o tem takoj obvestiti organ BPP, organ BPP pa bo o utemeljenosti razloga odločal brez predhodnega mnenja OZS.

Odvetnik lahko med tem, ko izvaja storitve BPP, zahteva svojo razrešitev, če so razlogi za nezmožnost zastopanja na strani upravičenca do BPP (na primer neodzivnost,11 neprimerno obnašanje,12 nezaupanje v delo odvetnika13).14 Sodna praksa je zavzela stališče, da tudi nepodelitev pooblastila pomeni okoliščino, ki predstavlja razlog na strani upravičenca, zaradi katerega odvetnik ne more v redu opravljati svoje dolžnosti, zato je v tem primeru razrešitev odvetnika utemeljena. 15 Enako velja v primeru, če stranka odvetniku med izvajanjem BPP prekliče pooblastilo za zastopanje. 16 Iz opisanega stališča sodne prakse bi lahko izpeljali zaključek, da mora odvetnik za to, da lahko stranko zastopa kot izvajalec BPP, od nje dodatno pridobiti tudi pooblastilo za zastopanje.

Odvetnika lahko na zahtevo upravičenca do BPP ali z njegovo privolitvijo razreši tudi organ BPP.17 Sodna praksa je zavzela stališče, da organ BPP v tem primeru presoja tako okoliščine, ki kažejo, ali so bile storitve BPP opravljene kvalitetno, skrbno in strokovno, kot tudi okoliščine, ki kažejo, ali je odvetnik delo opravljal skladno z veljavnimi predpisi ZBPP18 (predvsem v skladu s sedmim odstavkom 30. člena ZBPP, ki določa, da so nični kakršnikoli dogovori med upravičencem do brezplačne pravne pomoči in odvetnikom za višje plačilo ali dogovori za plačilo v odstotku ali pavšalnem znesku od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki, in ki nadomeščajo plačilo po odvetniški tarifi). Sankcija za razrešenega odvetnika je v tem, da se o razrešitvi obvesti OZS,19 ki bo presojala, ali je ravnanje odvetnika disciplinska kršitev20 in/ali kršitev Kodeksa odvetniške poklicne etike. Sankcija je tudi v tem, da razrešeni odvetnik za opravljene storitve BPP ne bo prejel plačila.

3. Odločba o BPP in pooblastilo za zastopanje

V praksi se je že večkrat zgodilo, da je organ za BPP odvetniku poslal le dopis, s katerim je odvetnika obvestil, da je za izvajanje BPP določen z odločbo o BPP, dopisu pa odločba o BPP ni bila priložena, priložena je bila le napotnica. Organ BPP je v dopisih kot razlog za tako ravnanje navedel, da se odločba o BPP odvetniku ne bo vročila zaradi varstva osebnih podatkov upravičenca do BPP. Odvetnik je kot izvajalec BPP postavljen z odločbo o BPP, in ne z napotnico, ki je izdana na podlagi odločbe o BPP. Izvajalec BPP je naveden v samem izreku odločbe o BPP, s tem pa se mu nalaga obveznost zastopanja po ZBPP. Glede na navedeno bi se odločba o BPP morala vselej vročati tudi izvajalcu BPP. Osebne podatke o materialnem položaju upravičenca do BPP bi organ BPP lahko zelo preprosto zakril in odvetniku vročil odločbo o BPP brez teh podatkov. Na tem mestu se postavlja tudi vprašanje zaupanja med stranko in odvetnikom. Ali bo stranka, ki odvetniku ne zaupa dovolj, da bi mu razkrila tudi podatke o svojem materialnem stanju, zaupala tudi v prihodnje, ko bo odvetnik zanjo izvajal BPP? Menim, da v primeru, če odločba o BPP odvetniku ni vročena, odvetnik sploh ni postal izvajalec BPP. Iz previdnosti odvetnikom predlagam, da v takem primeru na napotnici, v za to namenjenem razdelku, navedejo, da izvajanja BPP ne prevzemajo, saj niso prejeli odločbe o BPP, in/ali da izvajanja BPP ne prevzemajo, saj med stranko in odvetnikom ni zaupanja.

Glede na to, da je odvetnik kot izvajalec BPP postavljen z odločbo o BPP, ima odvetnik pravico in dolžnost, da odvetniške storitve za upravičenca do BPP opravlja na podlagi odločbe BPP. Naročnik odvetniškega dela je v tem primeru država, ki je tudi plačnik odvetniškega dela in stroškov, ki so s tem povezani. Nikjer v ZBPP ni navedeno, da mora odvetnik od stranke pridobiti tudi pooblastilo za zastopanje oziroma da bi bilo dodatno pooblastilo za zastopanje pogoj za izvajanje BPP ter da bi moral izvajalec BPP pooblastilo priložiti k napotnici, ko zahteva plačilo za opravljene storitve. Postavlja se torej vprašanje, ali mora odvetnik od upravičenca do BPP pridobiti tudi pooblastilo za zastopanje? Vrhovno sodišče RS je glede tega že odločalo in zavzelo stališče, da odločba BPP ne nadomešča pooblastila stranke in da ni namen ZBPP opredeljevati posebna pravila procesnega prava, ki bi veljala (le) za upravičence do BPP.21

Problemi priglasitve odvetniških stroškov

Odvetnik lahko priglasi le tiste odvetniške storitve, ki so bile opravljene po dnevu vložitve prošnje za BPP.22 Organ v odločbi BPP izrecno navede obliko in obseg dodeljene BPP ter natančno opredeli zadevo, na katero se BPP nanaša.23 Na vse navedeno je odvetnik strogo vezan. Če opravi odvetniške storitve izven časovnega in vsebinskega okvira, ki sta določena z odločbo o BPP, za njih ne dobi plačila kot izvajalec BPP.

Celoten članek je dostopen za naročnike!