STA novice / Odbor DZ za kulturo opravil drugo branje novele zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah

Državna sekretarka z ministrstva za kulturo Ignacija Fridl Jarc je v uvodu povedala, da bi morala biti omenjena direktiva prenesena v slovensko zakonodajo že do septembra lani. Med drugim povečuje obveznost promocije evropskih del in zaščito otrok pred škodljivimi vsebinami na spletu.

"Nova pravila krepijo zaščito otrok v storitvah videa na zahtevo in širijo obvezo zaščite otrok tudi na platforme za izmenjavo videov, ki morajo v ta namen sprejeti ustrezne ukrepe. Strožje so določbe o prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in javnega ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj v televizijskih programih in videih na zahtevo," je pojasnila.

Novela določa jasno pristojnost Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), da lahko sprejme ustrezne ukrepe zoper ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev, ki nimajo sedeža v Sloveniji, ampak v drugi članici EU. Direktorica te agencije Tanja Muha je sicer dodala, da se jim nalaga številne dodatne naloge, a ne zagotavlja dodatnih zaposlitev v ta namen.

Med najbolj spornimi se je v današnji razpravi na odboru DZ izkazal člen, ki nalaga ponudnikom avdiovizualnih medijskih storitev, da vsako leto prispevajo dva odstotka bruto letnega prihodka, ustvarjenega v Sloveniji, v novoustanovljeni proračunski sklad. Zbrana sredstva bi se namenila za financiranje projektov s področja evropske avdiovizualne produkcije.

Nataša Sukič iz Levice je izpostavila, da v predlogu novele zakona niso jasno ločene pristojnosti Akosa in ministrstva za kulturo, "ki bo, kot je videti, upravljal z novim skladom". Po ocenah Franca Trčka (SD) gre za "še en zakon po načelu država, to sem jaz". Na možnost zlorab s strani vsakokratne vlade sta opozorila tudi Jani Möderndorfer in Lidija Divjak Mirnik iz LMŠ.

Po besedah Branislava Rajića (NeP) je nesprejemljivo, da se mednarodne velikane na področju avdiovizualnih storitev, kot je Netflix, izenačuje s slovenskimi ponudniki medijskih vsebin. Z LMŠ so pripravili dopolnilo, v katerem so med drugim predlagali, da s sredstvi novoustanovljenega sklada, v katerega bi ponudniki vsebin na zahtevo morali po njihovih ocenah prispevati 7,5 odstotka bruto letnega dohodka, upravlja Slovenski filmski center.

"Strinjamo se, da se ustanovi ta posebni medijski sklad, da se povečajo plačila tujih ponudnikov in tako krepi evropska in s tem slovenska avdiovizualna produkcija. A si želimo, da nad tem bdi neodvisna javna agencije, ne ministrstvo," se je strinjal Andrej Rajh iz SAB.

Koalicijske poslanske skupine SDS, NSi in SMC so s svojim dopolnilom na koncu predlagale, da se prispevek ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev v omenjeni sklad določi pri šestih odstotkih njihovega bruto letnega prihodka. Ta predlog je bil tudi sprejet, in sicer z desetimi glasovi za in nič glasovi proti.

Slovenski ponudniki so po navedbah ministrstva zaščiteni z določilom, da se od zneska, ki ga morajo prispevati v omenjeni sklad, odšteje davek od dobička, vplačan v Sloveniji.