Navigacija
Portal TFL

STA novice / Ministrstvo opozarja na težave pri zapiranju odlagališč

ponedeljek, 21.10.2019

Ljubljana, 21. oktobra (STA) - Slovenija še vedno ni zaprla osmih od skupno 21 odlagališč odpadkov, za katere ji je to lani naložilo Sodišče EU. Gre za odlagališča Jelšane, Dolga Poljana, Izola, Dvori, Stara gora, Stara vas, Dolga vas in Suhadole. V nekaterih postopkih se pojavljajo krajše zamude, v primeru Suhadol pa večje težave zaradi neodzivnosti upravljalca.

V Sloveniji je danes evidentiranih 86 odlagališč odpadkov. Aktivnih je 17 odlagališč, in sicer 11 komunalnih in šest industrijskih.

Predmet sodbe sodišča EU iz leta 2018 je bilo 21 odlagališč, ki so po oceni sodišča potencialno nevarna in bi jih morala država zapreti že do leta 2009, a jih ni. Od tega je država za 13 odlagališč že izdala odločbo oz. dovoljenje za zaprtje, pri osmih pa sodbo še mora izvršiti.

Sedem od teh odlagališč namerava država zapreti do leta 2020, eno odlagališče - Suhadole - pa naj bi po ustrezno izvedenih postopkih zaprli do leta 2022, je v izjavi za novinarje danes v Ljubljani povedala generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor Tanja Bolte.

V primeru Jelšan in Dolge Poljane se je pri izvedbi del pojavila krajša, nekajmesečna zamuda. Na teren so šli inšpektorji in takoj izdali ustrezne odločbe; dela naj bi bila izvedena v aprilu prihodnje leto. Pri ostalih odlagališčih se roki iztečejo pozneje, država pa bo njihovo spoštovanje natančno spremljala.

Večje so težave v zvezi z zapiranjem odlagališča Suhadole, katerega upravljanje je po odločbi Agencije RS za okolje od podjetja Publicus prevzela Občina Komenda. Tam ima namreč ministrstvo po besedah Boltetove kljub večkratnim sestankom kar nekaj težav pri ugotavljanju, kaj in kdaj naj bi storili v smeri zapiranja. "Sedaj bomo z inšpekcijskim postopkom to zadevo skušali zapreti," je povedala sogovornica. Med drugim je težava to, da imajo na območju odlagališča parcele zasebni lastniki.

Če Slovenija ne bi zaprla omenjenih odlagališč, bi ji EU lahko naložila visoko kazen. Tako je denimo Slovaška v podobnem postopku dobila naložen pavšalni znesek milijon evrov kazni plus 5000 evrov dnevno do uresničitve sodbe. Italija je morala plačati 40 milijonov evrov, Grčija pa 10 milijonov evrov kazni.

Slovenija trenutno še ne plačuje nobene kazni, redno pa na vsake tri mesece poroča Evropski komisiji. Če bi ta presodila, da država ne napreduje v smeri uresničitve sodbe v skladu z roki, ki si jih je postavila sama, bi lahko z novo sodbo sledile finančne posledice.

Ministrstvo za okolje je tudi zato februarja letos na vse upravljalce odlagališč naslovilo dopis ministra Simona Zajca, v katerem so jih opozorili na obveznosti in možnost kazni. V dopisu jih je ministrstvo seznanilo tudi s tem, da država rokov za zapiranje oz. izvedbo potrebnih del ne namerava podaljševati.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window