SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Dr. Samo Javornik
Uvodnik
Postopki razlastitve nepremičnin so eden najobčutljivejših stikov med javnim interesom in pravico do zasebne lastnine.
dr. Samo Javornik
Ocenjevanje vrednosti za namen razlastitve in pribitek za voljnost
Določanje pravične odškodnine pri razlastitvi je kompleksen strokovni izziv, saj odškodnina presega zgolj tržno vrednost razlaščenih nepremičnin. V članku analiziramo, kako ključne mednarodne organizacije (IVSC, TEGOVA, RICS, ASA) določajo strokovne podlage in metodologijo za oceno vrednosti nepremičnin v okviru ocene vrednosti odškodnine v postopkih razlastitve. Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV 104, 105) zahtevajo določitev tržne vrednosti (angl. market value) in uporabe premise najgospodarnejše uporabe kot osnove, pri zakonsko določenih zahtevanih dodatkih (npr. solatium) pa vključitev posebnih predpostavk. TEGOVA (EVS 2) to potrjuje in zahteva prilagoditev nacionalni zakonodaji. RICS (Red Book Global Standards) se neposredno ukvarjajo z elementom prisile: Anglija zakonsko določa Dodatek za obvezni nakup (uplift/solatium), ki je zakonsko določen stalni odstotek tržne vrednosti (od 7,5 % do 10 %) in ga ocenjevalec vrednosti ne ocenjuje, ampak zgolj izračuna, s čimer se zagotavlja pravna varnost in doslednost nadomestila za nelagodje, saj ni prepuščen subjektivni presoji ocenjevalca. V nasprotju s tem v ameriškem sistemu izhajajo iz dosledne uporabe t. i. pravične tržne vrednosti (angl. fair market value), ki ne vključuje pribitkov za voljnost (solatium). Slovenski sistem določanja pravične odškodnine (ZUreP-3) se opira na tržno vrednost in dodatno vključitev vseh premoženjskih škod. Sistemi ocenjevanja in zahtevane strokovne podlage ocenjevanja so v postopkih razlastitve po državah zelo podobne. Vse temeljijo na tržni vrednosti in premisi najgospodarnejše uporabe ter iz pravične odškodnine pri razlastitvi (z izjemo omenjene Anglije) izključujejo nepremoženjsko škodo.
mag. Borut Barlič
Asistirano ocenjevanje nepremičnin – uporaba avtomatiziranih modelov vrednotenja pri posamičnem ocenjevanju vrednosti
Razvoj umetne inteligence in avtomatiziranih modelov vrednotenja (angl. Automated Valuation Models – AVM) pomembno vpliva na prakso ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Te tehnologije omogočajo učinkovitejšo obdelavo velikih količin podatkov, izboljšujejo analitične zmogljivosti in podpirajo odločanje, hkrati pa odpirajo vprašanja glede zanesljivosti, transparentnosti in skladnosti z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti. Avtomatizirani modeli vrednotenja se vse pogosteje uporabljajo kot orodje za asistirano ocenjevanje tako v bančnem sektorju kot v profesionalni ocenjevalski praksi. Članek predstavlja teoretične osnove njihovega delovanja, analizira prednosti in omejitve pri posamičnem ocenjevanju ter obravnava regulativni okvir njihove uporabe. Ugotavljamo, da AVM-ji najbolje delujejo na homogenih trgih z zadostnimi in kakovostnimi podatki, medtem ko so pri netipičnih nepremičninah in ob pomanjkanju podatkov manj zanesljivi. Ključno za učinkovito asistirano ocenjevanje je njihova integracija v delovni proces ocenjevalca, pri čemer AVM-ji delujejo kot podporno orodje, medtem ko ključni element za zagotavljanje verodostojne in s standardi skladne ocene vrednosti ostaja strokovna presoja ocenjevalca.
Aljaž Stošicki
Neskladnost strojev in opreme
V članku obravnavamo neskladnost strojev in opreme kot pomemben pravni, regulativni in vrednostni dejavnik pri ocenjevanju strojev in opreme. Pojasnjena je razlika med fizičnim stanjem strojev in opreme ter njihovo pravno skladnostjo. Prikazano je, kako lahko zakonodajne spremembe, iztek prehodnih obdobij ali sprememba namena uporabe povzročijo regulativno zastarelost in bistveno vplivajo na vrednost stroja. Prispevek sistematično predstavi evropski zakonodajni okvir (CE, ATEX, RoHS, REACH, EMC idr.), metodologijo vrednotenja po standardih MSOV/ASA ter razlikovanje med ozdravljivo in neozdravljivo neskladnostjo. S praktičnimi primeri in poudarkom na prihajajoči Uredbi (EU) 2023/1230 opozorimo na potrebo po vključevanju regulativnih tveganj v sodobno vrednotenje strojev in opreme.
dr. Aleš Tomažin
Prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja po MSRP-ju 17
Uvedba standarda MSRP 17 – Zavarovalne pogodbe (angl. IFRS 17 – Insurance Contracts) je prinesla nekaj bistvenih novosti v računovodenju zavarovalnic. Pri merjenju zavarovalnih obveznosti se to odraža z vključitvijo prilagoditve, ki odraža časovno vrednost denarja in finančna tveganja, prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja in pogodbene storitvene marže v strukturo zavarovalnih obveznosti. Prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja predstavlja nadomestilo, ki ga podjetje zahteva za prevzem negotovosti glede zneska in časovne razporeditve denarnih tokov, ki izhajajo iz nefinančnih tveganj pri izpolnjevanju zavarovalnih pogodb. V MSRP-ju 17 se zato zahteva, da je prilagoditev zaradi nefinančnega tveganja vključena v denarne tokove kot samostojna, eksplicitna komponenta merjenja skupine zavarovalnih pogodb. Namen prispevka je pregled standarda MSRP 17 in metodološka analiza prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja pri življenjskih zavarovanjih. Ob povezavi teoretičnih zahtev standarda in praktičnih implementacijskih rešitev prispevek ocenjuje vpliv ocenjevanja prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja na višino zavarovalnih obveznosti. Posebna pozornost je namenjena agregaciji, diverzifikaciji in prerazporeditvi prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja. Analiza zahtev kaže, da je ocenjevanje prilagoditve zaradi nefinančnega tveganja v dobršni meri prepuščena averziji do tveganja posamezne zavarovalnice, medtem ko morebitni odpustki izhajajo iz same izbrane metodologije in profila tveganj, ki jih ima zavarovalnica pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti iz zavarovalnih pogodb.
dr. Igor Lončarski
Zelene obveznice, zelena premija in posledice za ocenjevanje vrednosti podjetij
V prispevku obravnavamo zelene obveznice (green bonds) z vidika, ki je relevanten za pooblaščene ocenjevalce vrednosti. Temeljna vprašanja so: 1) ali zelena oznaka nosi materialno finančno vsebino, 2) kakšna je vrednost zelene premije (greenium) in 3) ali in kakšen vpliv ima na ocenjevanje vrednosti podjetij. Na podlagi pregleda znanstvene literature ugotavljamo, da zelena premija sicer obstaja, a je precej skromna (praviloma od 2 do 15 bazičnih točk na sekundarnem trgu), časovno spremenljiva in odvisna od tržnega segmenta. Regulativni okvir evropskega standarda zelene obveznice (Uredba 2023/2631, v veljavi od decembra 2024) povečuje transparentnost in primerljivost. Za ocenjevalce vrednosti podjetij je zelena premija potencialno materialna pri strošku dolžniškega kapitala, posredno pa vpliva tudi na strošek lastniškega kapitala in s tem na tehtano povprečje stroškov kapitala (WACC). V prispevku predstavimo in predlagamo konkretne usmeritve za prakso ocenjevanja vrednosti podjetij.
Simon Kreslin
Trajnostnost pri vrednotenju podjetij: Študija vpliva dejavnikov ESG na strošek lastniškega kapitala
Študija o vplivu dejavnikov ESG na strošek lastniškega kapitala predstavlja pregled literature, in sicer najnovejših relevantnih raziskav na področju ESG ali trajnostnosti kot dejavnika, ki določa pričakovani donos na naložbo v lastniški kapital (delnice), ter pregled empirične analize o vplivu dejavnikov ESG na pričakovani donos na naložbo v lastniški kapital družbe, ki je bila pripravljena v okviru magistrske naloge z naslovom »Vpliv ESG dejavnikov na strošek lastniškega kapitala« (Kreslin, 2026). Namen študije je preučiti, kako splošna raven trajnostnosti poslovanja podjetja vpliva na pričakovani donos naložbe v lastniški kapital te družbe, cilj študije pa ugotoviti, ali so ESG ocene, ki so trenutno na voljo, zanesljiv približek splošne ravni trajnostnosti podjetja. Namen študije v pričujočem prispevku je tudi uveljaviti ESG kot premijo za tveganje, ki bi jo lahko upoštevali pri ocenjevanju vrednosti zasebnih podjetij. Pregled literature, predstavljen v drugem poglavju, opredeljuje ESG kot pomembno determinanto pričakovanih donosov, vendar prinaša mešane ugotovitve glede smeri vpliva. Empirična analiza (predstavljena v tretjem poglavju), izvedena na vzorcu 877 evropskih kotirajočih družb, po drugi strani prinaša trdne dokaze o pomembni negativni povezavi med ESG ocenami in pričakovanimi donosi, kar pomeni, da družbe z višjo ravnjo trajnostnosti poslovanja izkazujejo nižji pričakovani donos, tj. nižji strošek lastniškega kapitala. Kljub trdnim dokazom empirične analize ugotavljam, da ESG ocene, ki so trenutno na voljo, niso zanesljiva podlaga za določitev premije za ESG tveganje, ki bi se lahko uporabljala pri ocenjevanju vrednosti podjetij, predvsem zaradi večinoma prostovoljne narave poročanja o trajnostnosti ter metodoloških razlik med agencijami pri ocenjevanju trajnostnosti podjetij oz. oblikovanju ESG ocen. Na podlagi Direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti je razumno domnevati, da se bosta obseg in kakovost informacij o trajnostnosti evropskih podjetij v prihodnje izboljšala, kar bo predvidoma znatno povečalo zanesljivost ESG ocen. V magistrski nalogi sem razvil metodološki pristop, preprosto, a elegantno rešitev za izračun premije za ESG tveganje, ki bi se lahko upoštevala pri ocenjevanju vrednosti podjetij, predstavljenem v četrtem poglavju. Predlagani metodološki pristop je le eden od več možnih pristopov.
mag. Alenka Recelj Mercina
Vpliv dejavnikov ESG na ocenjevanje vrednosti finančnega premoženja, nepremičnin in premičnin
Članek analizira vpliv okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov (ESG) na ocenjevanje vrednosti finančnega premoženja, nepremičnin in premičnin po letu 2020, ko je ESG postal strukturni element finančnega odločanja. Teoretični okvir, ki temelji na teoriji deležnikov, teoriji agenta in teoriji legitimnosti, pojasnjuje mehanizme, prek katerih ESG vpliva na denarne tokove, tveganja, stroške kapitala in terminalne vrednosti. Empirična analiza, ki vključuje najnovejše raziskave, metaanalize, stresne teste in sektorska poročila, potrjuje, da ESG pomembno vpliva na vrednotenje, vendar ti vplivi niso univerzalni. Pri finančnem premoženju ESG zmanjšuje volatilnost in stroške kapitala, čeprav se učinki razlikujejo med panogami. Pri zelenih obveznicah zelena premija (greenium) po letu 2022 ni več stabilen pojav. Pri nepremičninah se tradicionalna zelena premija pojavlja selektivno, medtem ko se je rjavi popust (brown discount) po letu 2022 izrazito okrepil. Pri premičninah ESG vpliva predvsem prek okoljskih standardov in tehnološke zastarelosti. Razprava izpostavlja izzive, kot so heterogenost ESG ocen, tveganje zelenega zavajanja in dinamično regulativno okolje, ter priložnosti za ocenjevalce vrednosti, vključno z razvojem naprednih metod vrednotenja, integracijo podnebnih scenarijev in krepitvijo strokovne vloge pri zmanjševanju informacijskih asimetrij. V članku poudarimo potrebo po celovitem, podatkovno podprtem in kontekstualiziranem pristopu k vključevanju ESG-ja v vrednotenje premoženja.
Jerneja Potočnik
Izzivi revizorja pri revidiranju nabave in zakaj je nabava velikokrat podcenjena z vidika tveganj
Nabavni proces je ena ključnih podpornih funkcij v organizacijah, hkrati pa eno izmed kompleksnejših in z vidika tveganj podcenjenih poslovnih področij. Zaradi neposrednega vpliva na stroškovno učinkovitost, kakovost vhodnih materialov, skladnost z regulativnimi zahtevami in integriteto poslovanja mora biti nabava v središču pozornosti tako notranjih kot zunanjih revizorjev. Kljub temu je v praksi ravno revidiranje nabavnega procesa povezano s številnimi strokovnimi in metodološkimi izzivi, ki pomembno vplivajo na obseg, globino in kakovost revizijskih ugotovitev. Kompleksnost nabave izhaja iz njene prepletenosti z različnimi organizacijskimi funkcijami, raznolikosti nabavnih kategorij, decentraliziranih odločitev ter obsežnega števila poslovnih transakcij. Poleg tega nabavni proces pogosto vključuje subjektivne presoje (npr. izbor dobaviteljev, pogajanja, izjemne odobritve), kar povečuje tveganja nepravilnosti, neučinkovitosti in morebitnih zlorab. Revizorji se tako soočajo z izzivom, kako zagotoviti ustrezno raven zagotovila v okolju, kjer formalne kontrole pogosto soobstajajo z neformalnimi praksami. Poseben vidik zahtevnosti predstavlja razmejitev in dopolnjevanje vlog notranjih in zunanjih revizorjev. Medtem ko se notranja revizija osredotoča na presojo učinkovitosti notranjih kontrol, obvladovanje tveganj in izboljševanje procesov, je vloga zunanje revizije primarno usmerjena v pridobivanje zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov za potrebe revizije računovodskih izkazov. Nabava je tako področje, na katerem se cilji, metode in pristopi obeh vrst revizije pogosto prepletajo, hkrati pa tudi razlikujejo.
Marko Anžič
Možni pristopi notranjega revizorja k presoji skladnosti z ZInfV-1
V letu 2026 bo v celoti nastopil Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1). V prispevku pojasnjujemo njegov pomen za slovensko družbo, njegovo umestitev v širši zakonodajni okvir EU in bistvene določbe, ki jih morajo spoštovati njegovi zavezanci, katerih število se je od prejšnje različice zakona bistveno povečalo. Povzemamo tudi način preverjanja skladnosti, vlogo notranjega revizorja pri tem, možne pristope k pripravi revizijskega načrta ter možno delitev dela med notranjim revizorjem in veščakom za IT.
Samanta Kolar, dr. Daniel Zdolšek
Prenos znanja med revizorji v revizijskih podjetjih
Prenos znanja med zaposlenimi v organizaciji je proces pridobivanja in ohranjanja organizacijskega znanja, s katerim zaposleni med sabo delijo rešitve in dobre prakse. V prispevku obravnavamo prenos znanja med revizorji v revizijskih podjetjih (predvsem velikih), s poudarkom na konceptu učenja ob delu (angl. learning by doing). Za kakovostno opravljanje revidiranja je poleg strukturiranega formalnega izobraževanja potrebno tudi stalno posodabljanje revizorjevega znanja v praksi. Večina revizorjevega učenja se zgodi neposredno na delovnem mestu, znanje v revizijskih podjetjih pa se največkrat in najučinkoviteje prenaša ob vsakodnevnem opravljanju revizijskih nalog, s sodelovanjem med revizorji in timskim delom, mentorstvom ter sprotnim pridobivanjem povratnih informacij. Učenje ob delu v revizijskih podjetjih je tako med najučinkovitejšimi načini prenosa znanja in ključni mehanizem za razvoj revizorjeve strokovne presoje, poklicne nezaupljivosti ter sposobnosti prepoznavanja tveganj pomembno napačnih navedb in reševanja kompleksnih revizijskih primerov. Prav tako koncept pozitivno pripomore h kakovosti revidiranja in dolgoročni uspešnosti revizijskega podjetja, z izboljšanjem presoj pri revizorjih.
Iz prakse za prakso
Nepomembnost pomembnih napak razvrščanja sredstev v računovodskih izkazih in vplivi na revizorjevo poročilo
Iz prakse za prakso (PR-REV 4-3/26) Revizijski svet je na svoji seji sprejel strokovno razlago glede nepomembnosti pomembnih napak razvrščanja sredstev v računovodskih izkazih in vplivov tega na revizorjevo poročilo.
Iz prakse za prakso
Temeljne razlike med posplošeno vrednostjo nepremičnin in individualno ocenjeno tržno vrednostjo po MSOV-jih
Iz prakse za prakso (PR-OC 4-3/26) Na Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti se uporabniki ocen vrednosti obračajo z vprašanji o razlikah med posplošeno vrednostjo nepremičnin in individualno ocenjeno vrednostjo po MSOV-jih. Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev je tematiko obravnaval na svoji seji in o tem pripravil poročilo.
Iz prakse za prakso
Notranja revizija ESG-ja: Praktični napotki za slovenska podjetja
Iz prakse za prakso (PR-NR 4-3/26) Odbor preizkušenih notranjih revizorjev pri Slovenskem inštitutu za revizijo je obravnaval vprašanje, katere so ključne zadeve, ki jih mora poznati notranji revizor na področju trajnostnosti (ESG-ja), in pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Pripoznanje povečanja kapitalskih rezerv z dodatnim vplačilom kapitala
Iz prakse za prakso (PR-RAC 4-7/26) Vprašanje o pripoznanju povečanja kapitalskih rezerv z dodatnim vplačilom kapitala je na svoji seji obravnaval Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij ter o tem pripravil strokovno razlago.
Navodila in obvestila
Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri Inštitutu
Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri inštitutu