STA novice / Lotrič si želi ustanovitve pokrajin prihodnje leto in prve pokrajinske volitve leta 2030

"Koalicijska pogodba zavezuje stranke in ministrstva k pripravi podlag za odločanje državnega zbora o pokrajinah. Verjamem, da nam bo v četrtem poskusu uspelo, zato gremo po korakih. Najprej moramo določiti naloge, kadre in finance, število pokrajin pa bo naravno sledilo potrebam ljudi," je za STA dejal Lotrič.

Evropska pravila zahtevajo vsaj 50.000 prebivalcev, Lotrič pa podpira gospodarsko in kulturno močne pokrajine s približno 200.000 ljudmi za lažje čezmejno povezovanje, saj finančni okvir Evropske komisije med letoma 2028 in 2034 v ospredje postavlja sodelovanje regij med državami in črpanje evropskega denarja.

Za potrditev pokrajin v državnem zboru potrebujejo 60 glasov, zato je napovedal vključevanje ljudi in strank prek političnih polov. Postopek je razdelil na dve obdobji z ustanovitvijo prihodnje leto in triletnim prilagajanjem do izvolitve pokrajinskih svetov ter glavarjev ob lokalnih volitvah leta 2030.

V razpravi je Lotrič spomnil, da država že 20 let ni uresničila ustavne zaveze iz leta 2006, ker so pretekli poskusi padli pri sporih o sedežih pokrajin. Ti prepiri so po njegovi oceni koristili centru moči v Ljubljani pri zadrževanju odločanja o denarju, zato bodo o sedežih govorili šele na koncu. Opozoril je, da vsak dan 140.000 ljudi na delo potuje v Ljubljano, Slovenija pa na lokalni ravni porabi le 19 odstotkov javnega denarja ob evropskem povprečju do 35 odstotkov.

Na pokrajine bi prenesli regionalni razvoj, del prometne infrastrukture, regionalni prevoz, mrežo srednjih in višjih šol, povezovanje zdravstva in sociale ter širšo civilno zaščito in protipoplavne ukrepe. Napovedal je skorajšnji koalicijski vrh o akcijskem načrtu ter predlagal, da bi razvojne agencije postale izvajalske organizacije pokrajin, glavarji pa bi z ustavno spremembo razširili državni svet in prevzeli regionalno zakonodajo.

Marko Drofenik z ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je opozoril, da Ljubljana z 250.000 delovnimi mesti od 1.050.000 zaposlitev obvladuje že četrtino delovnih mest, do leta 2050 pa bi delež lahko dosegel 30 odstotkov, medtem ko država brez priseljevanja v desetih letih izgubi 60.000 ljudi oziroma velikost Kranja. Po več kot 1300 straneh analiz in treh poskusih ne potrebujejo novih študij, temveč akcijski načrt predvideva prenos nalog, kadrov, financ in premoženja z ministrstev na pokrajine, občinam pa pristojnosti ne bodo jemali.

Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj je izpostavil težavno usklajevanje regijskih projektov v občinskih svetih in šibko operativnost v krizah, ko regijski poveljnik civilne zaščite brez naročilnice župana ne more ukrepati.

Profesor Simon Kušar z ljubljanske filozofske fakultete je dejal, da razvojni sveti regij brez volilnega mandata in lastnih financ ne morejo ustaviti centralizacije ter okrepiti policentričnega razvoja. Bojana Kroflič z Regionalne razvojne agencije Savinjska pa pričakuje stabilno financiranje in avtonomijo pri oblikovanju razpisov, ki jih ministrstva zdaj prilagajajo Ljubljani.