STA novice / Odbor DZ ni podprl predloga Levice za draginjske dodatke

Za predlog zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva je glasovalo sedem poslancev opozicijske trojice, proti pa jih je bilo osem iz koalicije.

Poslanec Levice Vladimir Šega je v predstavitvi predloga zakona ocenil, da je ta nujen. Kurilna sezona se je namreč že začela in stroški gospodinjstev naraščajo. Dodatki bi bili izplačani brez oddajanja vlog. Po predlogu bi prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka najpozneje decembra prejeli enkraten dodatek, in sicer samska oseba 200 evrov, par pa 314 evrov in za vsakega otroka še 118 evrov. Prav tako bi enkraten dodatek v višini 200 evrov prejeli upravičeni invalidi.

Družine z otroškim dodatkom bi decembra, januarja in februarja prejele dodatek za vsakega otroka, in sicer do 148 evrov na izplačilo. Dodatek bi se izplačal po uradni dolžnosti, vlog ne bi bilo treba oddajati in ne bi bil predmet izvršbe. Strošek predloga je bil v letih 2027 in 2028 skupno ocenjen na 100 milijonov evrov.

Vlada ne podpira predloga, je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve Urška Repar Justin. Po njenih besedah je namreč širok sistem socialne zaščite že vzpostavljen. Ključno se ji zdi zagotoviti, da pomoč pride do tistih, ki jo res potrebujejo. Predlog Levice pa od tistih, ki naj bi pomoč dobili, ne zahteva niti vloge. Prav tako ne bi bila potrebna individualna presoja, kar ne zagotavlja, da bi dodatek res prišel do pomoči potrebnih, je ocenila.

Ker se bodo cenovni šoki ponavljali, so po njenem prepričanju potrebne sistemske rešitve. Kot eno takih je izpostavili nižji DDV za vrsto osnovnih živil, ki ga vsebuje interventni zakon. Takšni ukrepi po njenih besedah najbolj razbremenijo ljudi z najnižjimi prihodki, prav tako naj bi zakon spodbudil investicije in gospodarsko rast, meni.

Šega je ob tem odvrnil, da "tisti, ki po kurilno olje hodijo z vedrom, ker večjih količin hkrati ne morejo kupiti, od interventnega zakona ne bodo imeli ničesar".

Po oceni Inštituta za socialno varstvo, kjer so predlog načeloma podprli, bi bilo smiselno kombinirati tako splošne ukrepe za manjšo rast cen izdelkov kot tudi draginjske dodatke. Zveza društev upokojencev Slovenije je prepričana, da mora država pripraviti nabor ukrepov za intervencijo zaradi draginje. V Zvezi prijateljev mladine Slovenije pa bi si želeli, da bi pomoč prejeli tudi tisti, ki so tik nad pragom tveganja revščine.

V razpravi poslancev je Luka Goršek iz SD posvaril, da bo tudi zaradi nadaljnjega dviga cen leto 2027 eno najbolj "krutih let za Slovenijo". Glede na to, da vlada že zdaj "jemlje denar nekaterim sistemskim rešitvam", ocenjuje, da sredstev za sistemske ukrepe za najbolj ranljive ne bo zagotovila.

Poslanec Andrej Černigoj iz trojčka NSi, SLS in Fokus je po drugi strani menil, da je predlog Levice aktivističen. Medtem pa interventni zakon za razvoj Slovenije po njegovih besedah prinaša denimo nižji DDV za nekatera živila in ukinitev plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence.

Poslanka Svobode Tereza Novak je odvrnila, da ljudje z bruto mesečno plačo v višini 7500 evrov in več, ki jim bo interventni zakon koristil, nimajo težav pri plačevanju položnic. Tistim z nižjo plačo pa ne bo pomagal. Hkrati bi se zaradi interventnega zakona zmanjšal prihodek v skupno blagajno. "V resnici pomeni razkroj družbe," je bila kritična.

Tudi drugi sodelujoči koalicijski poslanci so tako kot Černigoj izpostavljali pomen interventnega zakona, ki ga vidijo kot razvojni zakon. Luka Simonič iz SDS je denimo izpostavil nižji davek na oddajanje nepremičnin in določbo, po kateri bo upokojenec lahko delal za stoodstotno plačo tudi po upokojitvi, če ga bo delodajalec potreboval. Hkrati bo prejemal stoodstotno pokojnino, je povedal.

Po ugotovitvi poslanke Demokratov Mojce Žnidarič pa predlagani zakon Levice ni izvedljiv. Zakonodajno-pravna služba DZ je imela nanj številne pripombe, je dejala. Spomnila pa je tudi na navedbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da bi za izvajanje dela predlaganega zakona potreboval več časa od zapisanega v predlogu.