STA novice / Vlada na obisku jugovzhodne Slovenije o konkretnih rešitvah za več odprtih vprašanj (zbirno)

Jugovzhodna Slovenija je sicer po statističnih podatkih najbolj razvita regija, kljub temu pa imajo tamkajšnje občine različne probleme, predvsem na področju infrastrukture ter urejanja prostora, je opozoril Janša. Po njegovih besedah se 40 odstotkov vse odprtih vprašanj nanaša na infrastrukturo, okoli 30 na urejanje okolja in prostora, ostalo pa na problematiko ali področja, ki jih pokrivajo drugi resorji.

"Številna odprta vprašanja, ki smo jih preučili še pred obiskom, so dobila odgovore, deloma ob obiskih, ki potekajo že od torka, deloma pa na današnji seji vlade, ki je obravnavala izključno odprta vprašanja razvoja v regiji," je povedal premier. Vlada je šla skozi vse težave, na katere so jih predhodno opozorili župani in nekateri drugi nosilci razvoja v regiji. Za vsako od pripomb so našli odgovor oziroma potencialne rešitve, ob današnjih srečanjih pa bodo nekatere stvari dokončno dorekli, je zatrdil.

Dobra novica je po njegovem, da regija nima velikih težav, ko gre za delovna mesta in gospodarski razvoj. Gre namreč za močno regijo z največjim deležem predelovalne industrije in delovnimi mesti z visoko dodano vrednostjo, kar se odraža tudi v neto plačah in kupni moči.

Sicer pa so problemi po Janševih besedah zelo podobni kot v drugih delih Slovenije - pretirana birokratizacija, dolgi postopki, pritožbe na izdane odločitve, kar vse skupaj pomeni zapravljene priložnosti, zaradi katerih razvoj regije ni še hitrejši.

Ena takih težav je umeščanje južnega kraka tretje razvojne osi, ki naj bi ga v Beli krajini začeli graditi že prihodnje leto, medtem ko se na trasi mimo Novega mesta srečujejo z nasprotovanjem civilne iniciative. Predsednik vlade je v zvezi s tem dejal, da se je treba zamisliti, kako je mogoče, da nekaj ljudi, ki se razglasijo za civilno iniciativo, dobi takšno moč, da zaustavljajo izgradnjo projekta, ki pomeni bistveno izboljšanje kakovosti življenja desettisočev, in kako je mogoče, da se postopki zaradi tega vlečejo leta.

Ker se tovrstne ovira nanašajo na en konkreten del trase, bodo po njegovih besedah pač začeli graditi tam, kjer teh težav ni, hkrati pa bodo okvir, ki omogoča nagajanje, kot se je izrazil, skušali razgraditi v sistemskem smislu. Do podobnih težav namreč po Janševih besedah prihaja pri številnih projektih po vsej državi.

Okoljska ministrica Polona Rifelj pa je na srečanju z župani v Novem mestu pojasnila, da je postopek za 1. in 2. etapo tretje razvojne osi od priključka Novo mesto do Osredka v zaključni vsebinski fazi. Ob tem je dodala, da ministrstvo razume potrebo ljudi in gospodarstva v regiji po čimprejšnji prometni povezavi, a mora kot upravni organ pri odločanju o gradbenih dovoljenjih odločiti nepristransko, na podlagi strokovnih dokazov in veljavnega prava. Ob tem je spomnila, da je za gradnjo 3. in 4. etape od Osredka do Malin v skupni dolžini 12,9 kilometra okoljsko ministrstvo oktobra že izdalo integralno gradbeno dovoljenje.

Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je medtem že v torek po srečanju z novomeškim županom Gregorjem Macedonijem napovedal spremembe zakonodaje, ki bodo šle v smeri omejitve možnosti pritožb stranskih udeležencev v postopkih načrtovanja večjih infrastrukturnih projektov. Za prihodnje leto je napovedal tudi ključne korake za gradnjo tretje razvojne osi v Beli krajini.

Med glavnimi temami pogovorov ministric Rifelj z župani so bili tudi gradnja javnih vodovodnih sistemov, kohezijska politika, možnosti spremembe uredbe o aglomeracijah na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, občinski prostorski načrti ter urejanje vodotokov in zagotavljanje poplavne varnosti.

Rifelj je predstavila tudi aktivnosti ministrstva za poenostavitev in skrajšanje postopkov pri presoji vplivov na okolje in sprejemanju prostorskih aktov ter povedala, da pripravljajo prenovo zakona o vodah. Ti ukrepi bodo po njenem prepričanju pomembno vplivali na možnost širitve gospodarskih dejavnosti, razvoj infrastrukture in izvedbo drugih lokalnih projektov.

V sklopu obiska so v Splošni bolnišnici Novo mesto odprli prenovljeni pediatrični oddelek z dnevno bolnišnico. Odprtja se je udeležil minister za zdravje Tadej Ostrc, ki je ob tem bolnišnici obljubil podporo pri nadaljnjih naložbah. Gre namreč za pomembno bolnišnico, ki je zdravstveno srce regije, je dejal.

Pri nekaj več kot dva milijona evrov vredni prenovi so med drugim povsem preuredili in prenovili bolnišnične sobe, ki imajo zdaj lastno kopalnico in več prostora za starša, ki otroka spremlja ob bolniški postelji. Kot je povedala direktorica bolnišnice Milena Kramar Zupan, so prenovo izvedli v okviru naložbenega načrta, vrednega nekaj manj kot 30 milijonov evrov. Že spomladi so predstavili novo napravo za magnetno resonanco, robota v bolnišnični lekarni in sončno elektrarno, med večjimi projekti, ki jih letos še čakajo, pa sta energetska prenova stavbe pljučnega oddelka in začetek urejanja novega glavnega vhoda bolnišnice.

Po besedah Kramar Zupan bolnišnica naložbe večinoma financira sama in tudi sicer posluje pozitivno, bi pa v določeni meri pričakovala tudi pomoč države. Slednjo ji je na današnjem dogodku minister Ostrc tudi obljubil. Kot je dejal, gre za eno najpomembnejših bolnišnic v državi, ki pokriva veliko območje, zato je prav, da ji pri naložbah pomaga tudi država. V Črnomlju so ob obisku vlade danes odprli še prizidek k zdravstvenemu domu.

V naselju Rosalnice v občini Metlika so obisk vlade izkoristili za odprtje obnovljenega odseka državne ceste med Metliko in Božakovim. Slovesnosti se je udeležil Vrtovec, ki je poudaril pomen vlaganj v prometno infrastrukturo in njenega razvoja v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Pogodbena vrednost obnove 600 metrov dolgega odseka je znašala slabih 800.000 evrov. Z zaključkom investicije so prebivalci Rosalnic in vsi drugi udeleženci v prometu pridobili obnovljeno in varnejšo cestno povezavo.

Na infrastrukturnem ministrstvu so ob tem pojasnili, da je bilo za investicijske projekte na glavnih in regionalnih cestah v jugovzhodni Sloveniji letos namenjenih 13,9 milijona evrov, brez skupinskih projektov na celotnem državnem cestnem omrežju. Ob obnovah cest in urejanju varnejših površin za pešce in kolesarje potekajo tudi priprave na nadgradnjo dolenjske železniške proge ter razvoj kolesarskih povezav in njihovega povezovanja z javnim potniškim prometom.

Minister za izobraževanje Borut Rončević in župan Macedoni sta medtem podpisala dogovor o ureditvi medsebojnih premoženjskopravnih razmerij med občino in ministrstvom. Ta med drugim predvideva, da bo občina na državo brezplačno prenesla nepremičnini, ki jih uporabljata Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto ter Šolski center Novo mesto. Predvideva tudi prenos določenih državnih zemljišč, med drugim zemljišč občinskih cest in delov parka dvorca v Srebrničah, na Mestno občino Novo mesto. Ob obisku Šolskega centra Novo mesto je minister položil temeljni kamen za telovadnico in za raziskovalni inštitut Rudolfovo.

Minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar je obiskal podjetji Inotherm pri Ribnici in Intersocks v Kočevju, nato pa se je udeležil še delovnega srečanja o aktualnih in razvojnih izzivih regije v Novem mestu. Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je obiskal podjetji Krka v Novem mestu in Yaskawa v Kočevju, finančni minister Andrej Šircelj pa podjetje Adria Dom v Črnomlju in finančna urada Novo mesto in Kočevje.

Macedoni in ministrica za lokalno samoupravo Monika Kirbiš Rojs sta v sklopu vladnega obiska podpisala še pogodbo o prenosu državnih nepremičnin v središču Novega mesta, kjer občina načrtuje izgradnjo parkirne hiše.

Premier Janša je medtem v Šentjerneju obiskal obrambno-inženirsko podjetje Arex, pozno popoldne pa se udeležuje akademije ob odprtju Univerze v Novem mestu. Program bodo zaključili v novomeški športni dvorani Marof, kjer bo nogometna tekma med ekipama vlade in jugovzhodne Slovenije.