STA novice / DZ za posodobitev ureditve investicijskih skladov

Novela zakona o oblikah alternativnih investicijskih skladov v slovenski pravni red prenaša določbe evropske direktive v delu, ki se nanaša na oblike alternativnih investicijskih skladov in njihovo delovanje.

Kot je povedal državni sekretar v ministrstvu za finance Miran Vičič, je en sklop sprememb namenjen učinkovitejšemu upravljanju likvidnostnega tveganja. Orodja za upravljanje likvidnosti postajajo obvezna sestavina akta o ustanovitvi specialnega investicijskega sklada ob upoštevanju pravil, ki veljajo za posamezni sklad. S tem se ureditev sklada usklajuje z obveznostmi njegovega upravljavca.

Z napotitvijo na zakon o upravljavcih se tudi zanje zagotavlja uporaba usklajenih evropskih pravil o odobravanju in spremljanju posojil, omejevanju izpostavljenosti posojanju določenim povezanim osebam, zadržanju dela kreditnega tveganja ob prenosu posojil ter finančnem vzvodu. Hkrati se odpravlja dosedanja omejitev, po kateri je specialni investicijski sklad lahko posojal le gospodarskim družbam. Krog možnih posojilojemalcev se širi, vendar ob ohranitvi zakonskih omejitev in pravil upravljanja tveganj, je dodal.

Novela zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov v nacionalni pravni red prenaša evropsko direktivo v zvezi z ureditvami prenosa, upravljanjem likvidnostnega tveganja, nadzorniškim poročanjem, zagotavljanjem storitev depozitarjev in storitev skrbništva ter dajanjem posojil s strani alternativnih investicijskih skladov.

Prvi sklop sprememb uvaja usklajen evropski okvir za obvladovanje likvidnostnih tveganj. Upravljavec odprtega alternativnega investicijskega sklada mora poleg možnosti prekinitve vpisov, ponovnih odkupov in izplačil praviloma izbrati najmanj dve dodatni orodji iz predpisanega nabora, ter sprejeti politiko njihove uporabe. Za sklade denarnega trga je predvidena posebnost, saj zadošča izbira enega dodatnega orodja. Agencijo za trg vrednostnih papirjev mora upravljavec obveščati o začetku oziroma prenehanju uporabe teh orodij v primerih in rokih, ki jih določa zakon. Tako se izboljšujeta odzivanje skladov v stresnih razmerah in zaščita vlagateljev, je navedel Vičič.

Drugi sklop ureja alternativne investicijske sklade, ki dajejo posojila. Vzpostavlja se enoten okvir za odobravanje in spremljanje posojil, omejuje izpostavljenost do posameznih posojilojemalcev iz finančnega sektorja, prepoveduje posojanje določenim povezanim osebam ter določa omejitve finančnega vzvoda. Ob prenosu posojil na tretje osebe se predpisuje tudi zadržanje dela kreditnega tveganja. Skladom opravljanje storitev potrošniških kreditov ni dovoljeno. Za člane uprave se uvaja dovoljenje agencije, upravljavec pa mora zagotoviti dejanske kadrovske in tehnične vire ter voditi posle iz Slovenije.

Podrobneje se po njegovih navedbah urejajo prenos nalog na druge osebe, upravljanje sklada na pobudo tretje osebe ter nadzorniško poročanje. Zakon pod določenimi pogoji omogoča opravljanje skrbniških storitev s strani skrbnikov iz drugih držav EU, kadar agencija ugotovi pomanjkanje ustreznih storitev v Sloveniji. Hkrati krepi zahteve glede obveščanja vlagateljev o omejitvah, tveganjih, uporabi likvidnostnih orodij in stroških sklada.

Novela zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje v pravni red prenaša določbe glede ureditve prenosa, upravljanja likvidnostnega tveganja, nadzorniškega poročanja, zagotavljanja storitev depozitarjev in storitev skrbništva ter dajanja posojil alternativnih investicijskih skladov v delu, ki se nanaša na spremembe o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje in njihovih družbah za upravljanje.

"Izboljšujeta se pravna jasnost in učinkovitost nadzora nad vzajemnimi skladi, krepi se njihova odpornost v stresnih razmerah ter povečuje varstvo vlagateljev. Hkrati se slovenska ureditev usklajuje z evropskimi pravili, ki veljajo za primerljive sklade po vsej EU," je danes povedala državna sekretarka v ministrstvu Maja Hostnik Kališek.

Novela se osredotoča na vzajemne sklade in družbe za upravljanje, medtem ko predhodni dve urejata alternativne investicijske sklade in njihove upravljavce. Osrednja novost je usklajen evropski okvir za upravljanje likvidnostnega tveganja. Družba za upravljanje mora v pravilih upravljanja vzajemnega sklada poleg možnosti prekinitve vpisov, ponovnih odkupov in izplačil praviloma opredeliti najmanj dve dodatni orodji, ter sprejeti politiko njihove uporabe. Pri skladih denarnega trga je prav tako predvidena izjema.

Namen novih rešitev je po njenem ta, da skladi učinkoviteje obvladujejo izredne likvidnostne pritiske in varujejo vlagatelje, ki v skladu ostanejo. Natančneje se urejajo njihovi kadrovski in tehnični viri, prenos posameznih nalog na druge osebe in upravljanje sklada na pobudo tretje osebe. Posodablja se nadzorniško poročanje in razširja nabor storitev, ki jih družba za upravljanje lahko opravljajo. Novela tudi jasneje ureja vlogo centralnih depotnih družb v verigi hrambe sredstev skladov.