STA novice / GZS v odločitvi ustavnega sodišče vidi možnost odškodninske tožbe

Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločitvi presodilo, da je bilo lansko izplačilo božičnice zaposlenim, ki niso javni uslužbenci, zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka neskladno z ustavo. Vendar pa ukrepa ni razveljavilo. Prav tako ni ugotovilo neskladnosti z ustavo same uvedbe božičnice oz. zimskega regresa.

GZS odločitev ustavnega sodišča pozdravlja, saj da je pritrdilo opozorilom delodajalskih organizacij, da zakonodajalec novih finančnih obveznosti delodajalcem ne more nalagati za nazaj brez izpolnjenih ustavnih pogojev.

Podjetja morajo imeti po njihovem prepričanju možnost, da svoje poslovanje, finančne obveznosti in stroške dela načrtujejo na podlagi veljavne zakonodaje. Naknadno nalaganje obveznosti za obdobje, ko te še niso bile zakonsko določene, pa posega v pravno varnost in predvidljivost poslovnega okolja, so zapisali v odzivu.

"Odločitev ustavnega sodišča je pomembno opozorilo zakonodajalcu, da mora tudi pri sprejemanju ukrepov, čigar namen je izboljšanje položaja zaposlenih, dosledno spoštovati ustavna načela pravne varnosti, predvidljivosti in prepovedi retroaktivnosti," je komentiral glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

Je pa istočasno izrazil razočaranje, da ustavno sodišče kljub ugotovljeni protiustavnosti spornih zakonskih določb ni razveljavilo in da ni določilo načina izvršitve svoje odločitve, ki bi odpravil posledice nedopustnega retroaktivnega učinkovanja zakona za delodajalce. Sodišče je namreč sprejelo ugotovitveno odločbo, zaradi katere obveznosti delodajalcev ostajajo nespremenjene.

Odločitev ustavnega sodišča tako po mnenju zbornice odpira pomembno vprašanje učinkovitega ustavnopravnega varstva delodajalcev. Čeprav je bila ugotovljena kršitev ustavnega načela prepovedi retroaktivnosti, morajo delodajalci še vedno nositi finančne posledice obveznosti, ki so bile za obdobje od začetka leta 2025 do uveljavitve zakona določene za nazaj.

V GZS, kjer sicer podpirajo varstvo legitimnih pričakovanj delavcev, tako menijo, da bi bilo treba ustrezno upoštevati tudi položaj delodajalcev, ki so jim bile obveznosti naložene v nasprotju z ustavnimi jamstvi.

Glede na ugotovljeno kršitev ustavnega načela prepovedi retroaktivnosti pa po njihovi oceni vseeno obstaja možnost odškodninske tožbe podjetij zoper državo zaradi finančnih posledic, ki so jih utrpela zaradi ugotovljene protiustavne ureditve v zakonu.

V zbornici sicer ob vsem tem poudarjajo, da podpirajo izboljševanje materialnega položaja zaposlenih, a da morajo biti temu namenjeni ukrepi sprejeti na ustavno skladen, premišljen in predvidljiv način, ob upoštevanju socialnega dialoga ter v okviru pravočasnega in odgovornega sprejemanja zakonodajnih rešitev.