STA novice / Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost lanskega izplačila božičnice z ustavo, ne pa božičnice same (daljše)

Ustavno sodišče je odločalo v pobudi za presojo ustavnosti, ki jo je sprožilo več podjetij na čelu z družbo Boxmark Leather. Ti so na podlagi domnevne neskladnosti z več členi ustave izpodbijali novembra lani sprejet in uveljavljen zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Ta določa, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, izplačan pa mora biti v denarni obliki. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. Delodajalec zimski regres izplača najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta.

Pobudniki so med drugim prejšnji vladi in predhodnemu sklicu DZ očitali zlorabo nujnega postopka in t. i. omnibus tehnike, ko se v enem zakonu posega v več zakonov oz. ureja več različnih področij. Očitali so tudi poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude in v načelo socialne države, ki naj bi varovalo tudi socialni dialog med delavci in delodajalci.

Opozarjali so na kršitev načela zaupanja v pravo ter na negativne ekonomske učinke izplačila zimskega regresa na delodajalce v zasebnem sektorju. Nosilcem svobodne pobude naj bi izpodbijane določbe tako neposredno in posredno brez stvarnega razloga poslabšale pravni položaj. Med očitki pa je bila tudi retroaktivnost učinkovanja zakona za celotno leto 2025.

Ustavno sodišče je odločilo, da sta 2. in 3. člen zakona, ki urejata upravičence do zimskega regresa in božičnice ter način izplačila, v neskladju z ustavo, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju na podlagi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.

Ugotovilo je namreč, da res delujeta retroaktivno, saj so bili do zimskega regresa za leto 2025 upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v koledarskem letu. Ker pa DZ in vlada javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, zakon v tem delu ne izpolnjuje pogoja javne koristi, ki ga za izjemoma dopustno povratno učinkovanje zakona predpisuje drugi odstavek 155. člena ustave.

Izpodbijani določbi sta torej v neskladju s tem členom ustave, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju, in ko določata, da se pri izračunavanju višine zimskega regresa za lani upošteva tudi obdobje zaposlitve v letu 2025 pred uveljavitvijo zakona. To velja tako za delavce, ki jim je zaposlitev prenehala v letu 2025 pred uveljavitvijo tega zakona, kot tudi za delavce, ki so bili po njegovi uveljavitvi še zaposleni.

Ker pa bi razveljavitev 2. in 3. člena zakona v delu, v katerem sta neskladna z ustavo, pomenila nedopusten poseg v legitimna pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo sredstva, ki so jih prejeli na račun zakonsko uveljavljene pravice, je ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu ni naložilo ukrepov.

Za ostale vidike zakona oz. božičnice, ki so jih spodbijali pobudniki, je bodisi ugotovilo, da niso v neskladju z ustavo ali pa je pobudo v tem delu zavrglo.

Tako je ocenilo, da se pri sprejemanju zakona niso pojavile takšne nepravilnosti, ki bi zaradi svoje resnosti in teže posegle v ustavnopravni okvir zakonodajnega postopka. Ker za zakon ni bila vložena niti referendumska pobuda, ob tem ni moglo priti do kršitve člena ustave, ki ureja zakonodajni referendum.

Načelo socialne države medtem po presoji ustavnega sodišča ne varuje socialnega dialoga v smislu posebne upravičenosti delodajalskih združenj ali posameznih delodajalcev, da so pred sprejetjem predpisov, ki posegajo v interese delodajalcev, o osnutkih teh predpisov posebej obveščeni oziroma da bi imeli iz tega načela izpeljano neposredno pravico do opredelitve in odgovora na svoje pomisleke.

Izpodbijane določbe zakona, tako ustavno sodišče, res posegajo v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude, ki varuje tudi pogodbeno svobodo poslovnih subjektov, vendar za ta poseg po oceni sodišča obstaja javna korist. To je varstvo delavcev kot šibkejše strani v delovnem razmerju oziroma izboljšanje njihovega socialnega položaja.

Učinki izpodbijanih določb na pogodbeno svobodo delodajalcev so po presoji ustavnega sodišča omejeni. Pri oceni obsega koristi zimskega regresa pa je treba upoštevati posebne značilnosti obdobja leta, ko se ta izplačuje, in široko polje proste presoje DZ pri uresničevanju ukrepov ekonomske in socialne politike. Ustavno sodišče je zato presodilo, da polje podjetniške svobode ni bilo protiustavno zoženo.

Odločitev so ustavni sodniki sprejeli z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval Rok Svetlič, ki je dal odklonilno ločeno mnenje. Pritrdilno ločeno mnenje je medtem dala Nina Betetto.