STA novice / DS zaradi nesklepčnosti ni sprejel veta na novelo zakona o praznikih (dopolnjeno)

Predsednik DS Marko Lotrič, ki je današnjo izredno sejo vodil, je pojasnil, da je pri tem upošteval 51. člen poslovnika DS. V skladu z njim se navzočnost na seji ugotavlja pred vsakim glasovanjem. Če po prvem ugotavljanju navzočnosti niso sklepčni, se ugotavljanje navzočnosti ponovi še dvakrat. Drugo ugotavljanje se opravi takoj po prvem. Če še vedno niso sklepčni, se pred tretjim ugotavljanjem seja prekine za najmanj deset minut. Če niso sklepčni niti ob tretjem ugotavljanju, predsedujoči prekine sejo. Lotrič je dejal, da ob upoštevanju tega člena predlog veta ni sprejet.

Komisija DS je veto predlagala, ker po njenem mnenju novela zakona o praznikih in dela prostih dnevih iz 24. septembra ni splošno sprejeta. V skladu z njo praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom namreč ni več tudi praznik priključitve Prekmurja k matičnemu narodu, 15. september pa je praznik vrnitve in ne več priključitve Primorske k matični domovini.

Poimenovanje državnega praznika, ki je neposredno povezano z zgodovino in identiteto posamezne regije, ni zgolj terminološko ali redakcijsko vprašanje, ampak gre za vprašanje zgodovinskega spomina, kulturne identitete in odnosa prebivalcev posameznega območja do dogodkov, ki jih državni praznik obeležuje, je prepričana komisija DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Glede na to po njeni oceni o takšnih spremembah ni primerno odločati brez predhodnega vključevanja ljudi in skupnosti, na katere se praznik neposredno nanaša.

Državni svetnik Branko Tomažič je v razpravi dejal, da je bil zakon o praznikih sprejet leta 2005. Kasneje pa je šlo pri spreminjanju praznika v delu, ki se nanaša na Primorsko, z uporabo besede priključitev za ideološki boj, je menil. Pariška mirovna pogodba z Italijo, podpisana leta 1947, je po njegovih besedah omenjala vrnitev, ne pa priključitve. Uporaba besede priključitev po njegovi presoji nakazuje, da slovensko primorsko ozemlje pred združitvijo z matično domovino ni bilo povezano z njo in da ni bilo del slovenskega narodnega ozemlja.

Po drugi strani je državni svetnik Jožef Školč opomnil, da pariška mirovna konferenca ni do konca zaprla vseh vprašanj. Meje so se določile šele z osimskimi sporazumi leta 1975, je pojasnil. Če želimo vzpostaviti praznike, ki nas povezujejo, se to po njegovem svarilu ne bi smelo dogajati pod mizo. Enako po njegovem prepričanju velja za druge zakone.