STA novice / DZ potrdil rebalans letošnjega proračuna

V rebalansu so prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je veljavnem proračunu, odhodki pa se zvišujejo za 6,2 odstotka na 18,8 milijarde evrov. Med vzroki za rast porabe so višji obrambni izdatki in dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost. Proračunski primanjkljaj naj bi znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda.

S tem se predvideni primanjkljaj povečuje za okoli 100 milijonov evrov, ob čemer fiskalni svet opozarja, da bo rast neto izdatkov s približno osmimi odstotki znova višja od dovoljenih 4,4 odstotka, rebalans pa da ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.

"Primanjkljaj je v skladu s fiskalnimi pravili, delež javnega dolga v BDP pa se zmanjšuje," je na današnji izredni seji DZ povedal finančni minister Andrej Šircelj. "Na prihodkovni strani imamo višje prihodke predvsem zaradi ugodnejše gospodarske aktivnosti, in ne zaradi višjih davkov. Na odhodkovni strani pa izpolnjujemo zakonske obveznosti, zaključen je načrt za okrevanje in odpornost, vlagamo v obrambo, pomagamo po naravnih nesrečah in proračun prilagajamo novi organizaciji državne uprave," je povzel.

"S tem rebalansom zgolj zagotavljamo denar za obveznosti države, javne storitve in naložbe, pospešujemo črpanje evropskih sredstev in ustvarjamo podlago za davčne razbremenitve, konkurenčnejše gospodarstvo in boljše življenje ljudi," pa je poudaril premier Janez Janša.

Podobno so v predstavitvi stališč poslanskih skupin navajali poslanci SDS, skupine NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov.

Janša je ocenil, da se je potreba po popravljanju "slabega načrtovanja ali česa drugega" ter po dodatnem denarju za plače sicer pokazala že pred nastopom nove vlade. Prejšnja vlada je pred volitvami po njegovih besedah delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, "zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu".

V koaliciji so tako izpostavili nove zakonske obveznosti in finančne posledice odločitev prejšnje vlade, za katere v veljavnem proračunu niso bila zagotovljena zadostna sredstva. Med njimi sta Rado Gladek iz SDS in Martin Mikolič iz skupine NSi, SLS, Fokus navedla plačno reformo v javnem sektorju, katere finančne posledice so bile podcenjene, uvedba zimskega regresa, za kar v prvotnem proračunu niso bila zagotovljena potrebna sredstva, vpliv višje minimalne plače ter sprememba prejemkov javnih uslužbencev in funkcionarjev, povezanih z delom v tujini.

Vodja poslanske skupine Demokrati Elena Zavadlav Ušaj je spomnila, da mora pri povečanju porabe ostati jasno tudi drugo merilo, to je, da morajo biti sredstva porabljena namensko, pregledno in z rezultatom, ki ga je mogoče preveriti.

Opozicija je bila medtem kritična, češ da rebalans ne vključuje niti enega varčevalnega ukrepa, racionalizacije ali nastavka za reformo. Dokumentu med drugim očita, da ne odraža dovolj uravnoteženo socialnih in razvojnih potreb države, krepi pa represivno področje.

Klemen Boštjančič iz Svobode in Vladimir Šega iz Levice sta ob tem izpostavila, da je vlada ob prevzemu mandata opozarjala na katastrofalno stanje javnih financ, kar ne drži. "Hrastovo lubje bomo žrli, tako nekako je bilo slišati," je dejal Šega in izpostavil, da javna blagajna očitno vendarle ni prazna.

Boštjančič je medtem izpostavil hitro rast slovenskega gospodarstva v drugem četrtletju, ki je omogočila večje izdatke in vladi očital, da se brezsramno hvali z tujimi zaslugami. "Ta rast ni vaša," je dejal in dodal, da je nastala v prvem polletju, Janševa vlada pa je mandat nastopila junija.

"Predlagana prerazporeditev javnega denarja ne odraža dovolj uravnoteženih socialnih in razvojnih potreb države," je ocenil Darko Ratajc iz SD. Kot je dejal, več sredstev usmerja v obrambno in represivno področje, medtem ko se na nekaterih področjih, ki so pomembni za delovanje države in kakovost javnih storitev, sredstva zmanjšuje in ne sledi potrebam: "To velja tudi za znanost, kulturo in programe, namenjene manjšinam".

Koalicijski poslanci so v razpravi izpostavljali, da vlada z višanjem obrambnih izdatkov izpolnjuje zaveze, ki jih je Natu dal nekdanji premier Robert Golob. Poslanec SDS Andrej Poglajen je poudaril, da je rebalans razvojno naravnan, "definitivno pa je to samo odskočna deska, tisti pravi polet nas še čaka v naslednjih letih".

Vlada je medtem danes začela obravnavo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, a predlogov dokumentov še ni potrdila. Končno odločitev bo sprejela na eni od prihodnjih sej.