STA novice / Vlada za počasnejšo rast sredstev za študijsko in znanstvenoraziskovalno dejavnost

Predlog novele zakona o visokem šolstvu za leti 2027 in 2028 začasno prilagaja dinamiko povečevanja sredstev za študijsko dejavnost, so sporočili po seji vlade.

Sprememba se nanaša na financiranje v prehodnem obdobju po dosedanji ureditvi, medtem ko nova ureditev financiranja visokega šolstva ostaja nespremenjena in se začne uporabljati leta 2029. Tudi po predlagani spremembi bodo sredstva za študijsko dejavnost še naprej rasla, zagotavljajo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino.

V sporočilu so zapisali, da bo financiranje še vedno sledilo gospodarski rasti oziroma spremembi bruto domačega proizvoda (BDP), nekoliko prilagojena pa bo dodatna rast deleža sredstev v BDP. Za leti 2027 in 2028 se predvideno letno povečanje deleža sredstev za študijsko dejavnost v BDP začasno spreminja z 0,08 odstotne točke na 0,062 odstotne točke BDP. Pri tem se za neposredno financiranje študijske dejavnosti nameni 0,035 odstotne točke BDP namesto doslej predvidenih 0,053 odstotne točke BDP.

"Predlagana sprememba tako sredstev ne zmanjšuje, temveč v dvoletnem prehodnem obdobju nekoliko upočasnjuje njihovo rast," so zapisali na ministrstvu. Dodali so, da novela še naprej zagotavlja sredstva za pokrivanje povečanih stroškov dela, ki izhajajo iz novih plačnih sporazumov in sprememb kolektivnih pogodb v javnem sektorju.

Po njihovih navedbah novela začasno prilagaja časovni načrt povečevanja sredstev v obdobju, ko je treba zagotoviti dolgoročno vzdržnost javnih financ. Cilj postopnega približevanja financiranju študijske dejavnosti v višini enega odstotka BDP pa ostaja nespremenjen.

Vlada je danes potrdila tudi predlog novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Tudi ta za leti 2027 in 2028 začasno prilagaja dinamiko povečevanja javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. Letna rast deleža BDP se v tem obdobju določa v višini najmanj 0,0533 odstotne točke namesto dosedanjih 0,08 odstotne točke.

Predlog novele za leto 2026 določa tudi, da se za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti zagotovi najmanj 423,38 milijona evrov. Sredstva se zagotavljajo v okviru finančnega načrta ministrstva, pristojnega za znanost in inovacije, s čimer se zagotavlja jasna in predvidljiva podlaga za financiranje sistema v prehodnem obdobju.

Na ministrstvu so zapisali, da je namen spremembe uskladiti zakonsko določeno dinamiko financiranja z dejanskimi proračunskimi možnostmi države. Dolgoročna cilja financiranja pa da ostajata nespremenjena, to sta en odstotek BDP za znanstvenoraziskovalno dejavnost in 0,25 odstotka BDP za inovacijsko dejavnost.

Po letu 2028 se ponovno uporablja splošna zakonska dinamika povečevanja sredstev za 0,08 odstotne točke letno do doseganja navedenih ciljnih deležev. S tem se ohranja dolgoročna razvojna usmeritev države na področju znanosti, raziskav in inovacij.

Oba predloga novel je vlada poslala DZ v obravnavo po nujnem postopku.

Ob tem je vlada z mesta predstavnikov vlade v visokem svetu Evropskega univerzitetnega inštituta v Firencah razrešila Jerneja Široka in Barbaro Zupan. V visoki svet je za predstavnika Slovenije imenovala Matevža Tomšiča in Petra Volaska. Dodali so, da bo Slovenija leta 2027 prevzela enoletno predsedovanje tej ustanovi.

Vlada je v odbor za razlago kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja imenovala Vanjo Mavri kot članico in Slavico Čebular Musar za njeno namestnico ter Luko Bulovića za člana in Dušo Marjetič za njegovo namestnico, vse z ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino.

Na današnji seji je vlada dala soglasje Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani kot drugemu javnemu partnerju za sprejem odločitve o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za energetsko sanacijo objekta ljubljanske pedagoške fakultete in izvedbo v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva.

Predmet investicije je celovita energetska prenova stavbe, v kateri delujeta pedagoška fakulteta in Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana. Izvedba gradbeno-obrtniških in instalacijskih del je predvidena v letu 2027.

Projekt bodo predvidoma sofinancirali s sredstvi programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027.