STA novice / Ministrstvo izstopa iz pogodbe o ustanovitvi javnega zavoda za sodobni ples

Javni zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti je bil ustanovljen v mandatu prejšnje vlade, pogodba je bila podpisana aprila letos, izbran je bil v.d. direktorja zavoda, vendar so strokovne službe ministrstva že takrat ugotavljale, da pogodba ni izvršljiva, je v današnji izjavi za medije povedala ministrica.

Kot je pojasnila, je bilo podanih več pripomb, med drugim, da iz pogodbe ni bilo jasno, katera ustanoviteljica vrši ustanoviteljske pravice in katere zaposlene financira posamezni ustanovitelj, manjkalo je tudi določilo, na podlagi česa se zagotovi sredstva.

Po pregledu dokumentacije so ugotovili tudi, da je sistematizacija predvidevala 19 delovnih mest v tem javnem zavodu, dve delovni mesti sta bili predvideni za pomočnika direktorja, vendar drugi javni zavodi takega privilegija po besedah ministrice nimajo. Predvidena so bila tudi zgolj tri delovna mesta za plesalce, kar ni v skladu z načeli, ki jih zagovarjajo, in sicer čim manj birokracije in čim več ustvarjalnosti. Stroški za plače teh zaposlenih bi znašali okrog 900 tisoč evrov letno, to pa bi pomenilo skoraj milijon evrov manj za ustvarjalnost, je povedala.

Kot je dodala ministrica, je bil namen tega zavoda bolj kot podpora in krepitvi ustvarjalnosti vzpostavljanje mreže in pomoč pri gostovanju oziroma decentralizaciji sodobne plesne umetnosti, ki pa je skoncentrirana v Ljubljani. Ker ministrstvo tudi že sicer podpira gostovanja, so ugotovili tudi, da se te vsebine prekrivajo, zato so sklenili izstopiti iz pogodbe. Aneks k pogodbi po navedbah Fridl Jarc ne bi bil dovolj, o svoji nameri pa so že obvestili vse vpletene.

Fridl Jarc je zagotovila tudi, da bodo sredstva, ki so bila predvidena za omenjeni zavod, v prihodnjem letu v celoti namenili sodobnemu plesu, razmišljajo pa tudi o tem, da bi za področje vzpostavili samostojno proračunsko postavko in imenovali komisijo za razvoj plesne umetnosti. Pripravljajo tudi reorganizacijo mreže javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) na način, da bo ta dolžan skrbeti za mreženje tiste ustvarjalnosti, ki jo ustvarjajo samostojni ustvarjalci in nevladne organizacije v kulturi.

"Nesmiselno je namreč vzpostavljati nove ustanove, ki bi za to skrbele, če imamo JSKD, če ministrstvo za kulturo več kot 50 zaposlenim mesečno po celotni Sloveniji plačuje plačo za to, da skrbijo za mreženje slovenske kulture in ustvarjalnosti. Menimo, da je treba to mrežo reorganizirati in uspešno uporabiti ravno v te namene tista sredstva, ki bi jih pobral nek javni zavod, svojo organizacijsko strukturo pa preusmeriti na resnično podporo sodobni plesni ustvarjalnosti," je odločitev utemeljila Fridl Jarc.

Kot je še izpostavila, ta odločitev ni usmerjena proti sodobnemu plesu, temveč v ustvarjanje pogojev za njegov dolgoročni razvoj na pravno in finančno trdnih temeljih.