STA novice / KS 90: Dan spomina na žrtve nezgod pri delu mora biti več od besed na papirju

V Konfederaciji sindikatov 90 (KS 90) Slovenije so v današnjem sporočilu za javnost opozorili, da je bilo pri Inšpektoratu RS za delo lani prijavljenih 14.189 nezgod v zvezi z delom, med njimi 21 smrtnih in 946 težjih. Na področju varnosti in zdravja pri delu je bilo opravljenih 5091 inšpekcijskih pregledov in ugotovljenih kar 9623 kršitev, največji delež, 29,3 odstotka, v gradbeništvu.

Leto 2026 prinaša še slabšo statistiko. Za številkami se skrivajo ljudje, njihove družine, so poudarili.

So pa smrtne in težke nezgode po njihovih besedah samo najbolj viden del problema. Veliko tišja in prepogosto spregledana posledica nezdravega delovnega okolja so poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, so posvarili.

Po novem sistemu ugotavljanja poklicnih bolezni je bilo v Sloveniji od maja 2023 do konca leta 2024 verificiranih zgolj 13 neazbestnih poklicnih bolezni, stroka pa ocenjuje, da bi jih morali vsako leto odkriti in priznati od 800 do 1000. V tej luči se je treba po navedbah KS 90 vprašati, kje so vsi ostali bolni delavci.

Obregnili so se še ob učinkovitost in institucionalno neodvisnost inšpektorjev, v tej luči pa problematizirali združitev gospodarstva in dela pod okrilje enega ministrstva. "Inšpektorat za delo ne sme postati podaljšana roka politike konkurenčnosti. Njegova naloga je nadzorovati zakonitost in varovati pravice ljudi, tudi takrat, ko je to za posameznega delodajalca neprijetno ali drago," so zapisali.

Od vlade ter ministrstva za gospodarstvo, delo in šport pričakujejo, da evropskega predloga ne bosta obravnavala zgolj simbolično, ampak kot priložnost za konkreten premik politike varnosti in zdravja pri delu. Zahtevajo preverjanje dejanske, in ne zgolj papirnate usposobljenosti delavcev, zagotavljanje usposabljanja tujih delavcev na način in v jeziku, ki omogočata dejansko razumevanje navodil, ter učinkovite sankcije za delodajalce, ki varčujejo pri zdravju in varnosti ljudi.

Prav tako pozivajo k vzpostavitvi "bistveno resnejše nacionalne politike odkrivanja, priznavanja in predvsem preprečevanja poklicnih bolezni".

"Najprimernejši spomenik delavcu, ki se z dela ni nikoli vrnil domov, niso besede na papirju. Najprimernejši spomenik je vsak živ in zdrav delavec, ki se zvečer vrne k svoji družini in predvsem vsak delavec, ki lahko po desetletjih dela v pokoj odide z zdravjem, ne zgolj z diagnozo," so sklenili.

Evropska komisija je v petek, ob 70. obletnici tragedije v belgijskem rudniku Bois du Cazier v Marcinellu, kjer je 8. avgusta 1956 umrlo 262 delavcev 12 narodnosti, predlagala uvedbo vsakoletnega evropskega dneva spomina na žrtve nezgod pri delu, ki naj bi ga obeleževali 8. avgusta.