STA novice / Zakon glede vzpostavitve Eurodaca sprejet

Sistem Eurodac je po pojasnilu državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Denisa Zobariča centralizirana biometrična zbirka podatkov EU, namenjena podpori pri upravljanju prošenj za mednarodno zaščito in pri obravnavi nedovoljenih migracij. Temelji na biometriji, ki poleg prstnih odtisov vključuje sliko obraza, identifikacijske posnetke in kopije osebnih dokumentov. Poleg tega bo sistem omogočal boljšo prepoznavo ranljivih skupin tujcev, vključno z mladoletniki brez spremstva. S tem bo po prepričanju vlade zmanjšano tveganje glede trgovine z ljudmi.

Zakon pomeni pravno podlago za določitev pristojnosti nacionalnih organov za odvzem in posredovanje osebnih podatkov v centralni sistem Eurodac. Glede na določbe evropskega pakta o migracijah in azilu bo policija pristojna za zbiranje biometričnih in drugih osebnih podatkov med drugim tistih tujcev, ki so prijeti pri nezakonitem prehodu zunanje meje, ki nezakonito prebivajo v Sloveniji ali so zaprosili za mednarodno zaščito.

Poleg tega zakon ureja pravno podlago za način posredovanja podatkov iz nacionalnih informacijskih sistemov v centralni sistem. V okviru tega bo policija v Eurodac pošiljala zbrane podatke tujcev, ki so bili prijeti pri nezakonitem prehodu zunanje meje, in tujcev, ki nezakonito prebivajo v Sloveniji. Podatke o osebah, ki so zaprosile za mednarodno zaščito, pa bo od policije prevzelo ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo in jih vneslo v Eurodac.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin pred sprejetjem zakona so bili v SDS kritični do vlade Roberta Goloba, ker zakonskega predloga ni posredovala v DZ tako, da bi bil sprejet do roka za implementacijo uredbe. Sicer pa so po besedah poslanca SDS Aleša Hojsa ocenili, da bo po zakonu migrantska politika urejena ustrezno.

Pretok ljudi mora biti urejen, zato je zakonski predlog nujen, so poudarili tudi v trojčku NSi, SLS in Fokus. Z njim bo obravnava tistih, ki so res upravičeni do azila, hitrejša, osebe z večjim varnostnim tveganjem pa bo mogoče prepoznati prej, je v imenu omenjene poslanske skupine opomnil Srečko Ocvirk.

V Svobodi so poudarili, da država mora imeti ustrezen sistem za spremljanje migracij, hkrati pa to ne sme postati izgovor za nesorazmerne posege v človekove pravice. Na očitke iz koalicije, da prejšnja vlada ni pripravila zakonskega predloga do roka, ki je potekel 12. junija, pa je Tamara Vonta iz Svobode pojasnila, da je novo vlado predlog že čakal v predalu. Po njenih besedah ga je bilo treba le še vložiti v zakonodajni postopek.

Sistem se zdaj širi tudi na področje preiskovanja in odkrivanja kaznivih dejanj, so izpostavili v SD. Znižuje se starostna meja za odvzem biometričnih podatkov pri otrocih na šest let. Glede na to se sprašujejo, ali so vzpostavljena zadostna varovala pred morebitnimi kršitvami, je povedal Luka Goršek iz SD.

Najbolj kritični pa so bili v Levici in Vesni. EU se po besedah Nataše Sukič iz Levice že leta vede, kakor da so migracije predvsem varnostno vprašanje, ne pa denimo socialno in humanitarno vprašanje. Namesto da bi gradili Evropo solidarnosti, gradimo Trdnjavo Evropa, je menila. Odsotnost še ene biometrične evidence je po njenem mnenju veliko manjše varnostno tveganje kot pa odsotnost skrbi denimo za vključevanje ljudi, ki to skrb potrebujejo. Zaradi tega v Levici in Vesni predlogu nasprotujejo, je poudarila.