STA novice / Bruselj za prednostno obravnavo evropskega blaga tudi pri gradnji jedrskih elektrarn (dopolnjeno)

V skladu s predlogom t. i. akta o industrijskem pospeševalniku bi pri porabi javnega denarja prednostno obravnavali predvsem tisto blago, ki je bilo izdelano v državah članicah EU. Na javnih naročilih bi kot "narejeno v uniji" obravnavali tudi blago, izdelano v tretjih državah, do katerih ima EU zaveze v okviru sporazuma o javnem naročanju Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in prostotrgovinskih sporazumov. Skupaj gre za okoli 40 držav, od tega jih je približno polovica del sporazuma WTO.

Pri drugih oblikah državne podpore pa bi bilo podobne obravnave deležno blago iz držav, s katerimi ima EU sklenjene prostotrgovinske sporazume ali carinsko unijo. ZDA je na primer članica sporazuma WTO, medtem ko z EU prostotrgovinskega sporazuma nima sklenjenega.

Neimenovani uradniki komisije ob tem poudarjajo, da je EU na področju porabe javnega denarja do teh približno 40 držav odprta do določene mere. Do držav kandidatk za članstvo v uniji je na primer skoraj povsem odprta, kar pomeni praktično enakopravno obravnavo, do drugih pa samo za določene trge in ravni upravljanja.

Če bi komisija ugotovila, da tretja država evropskim podjetjem ne omogoča dostopa do javnih sredstev, bi lahko za to državo zaprla dostop do evropskega trga.

Načelo "narejeno v uniji" bo omejeno na ključne industrijske panoge, in sicer proizvodnjo cementa, aluminija ter tehnologij z neto ničelnimi izpusti, kot so baterije, sončni paneli, vetrne elektrarne, toplotne črpalke, pa tudi jedrske tehnologije.

Pri slednji bi načelo glede na predlog akta uvedli v dveh fazah. Štiri leta po uveljavitvi zakonodaje bi morali biti vsaj dve glavni komponenti jedrske elektrarne izdelani v uniji ali zaupanja vredni partnerski državi, šest let po uveljavitvi pa tri.

Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za industrijo, Stephane Sejourne je ob tem pojasnil, da EU ne zapira javnih naročil za proizvajalce jedrskih tehnologij iz tretjih držav, kot sta Južna Koreja in ZDA. "Nasprotno, če bodo ameriška ali južnokorejska podjetja uspešna na javnem naročilu, bodo zanje veljali enaki pogoji," je povedal v odgovoru na vprašanje STA.

Akt o industrijskem pospeševalniku obenem dopolnjuje sveženj zakonodaje o podpori evropskemu avtomobilskemu sektorju, v okviru katerega je Bruselj decembra lani predlagal odpravo prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem v EU, predvideno za leto 2035, in uporabo načela "narejeno v uniji".

Električna vozila bodo morala biti glede na predlog sestavljena v EU, njihove baterije bodo morale vključevati vsaj tri komponente, izdelane v EU ali pri zaupanja vrednih partnerjih. To bo veljalo tudi za 70 odstotkov preostalih delov. Tri leta po uveljavitvi se bodo določila zaostrila.

Akt po komisarjevih besedah prinaša še poenostavitev postopkov izdaje dovoljenj za projekte industrijske proizvodnje, pri čemer bi moral vlagatelj zgolj enkrat predložiti dokumentacijo.

Vključuje pa tudi posebne pogoje za tuje neposredne naložbe, vredne nad 100 milijonov evrov, v strateške sektorje, kot so baterije in električna vozila.

"To, kar sem vam danes predstavil, ni preprosta sprememba načina delovanja, ampak gre za spremembo doktrine, ki si je še pred nekaj meseci ne bi mogli zamisliti," je o danes predlagani zakonodaji še povedal Sejourne.

Evropski parlament in Svet EU, ki bosta zdaj obravnavala predlog, je pozval, naj ga hitro sprejmeta, da bi v nestabilnih geopolitičnih razmerah evropskemu gospodarstvu zagotovili stabilnost.