STA novice / Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje piranskega prostorskega akta Ob Belokriški

Pobudo je na ustavno sodišče vložil piranski občinski svetnik Davorin Petaros, ki občini Piran očita, da pred sprejetjem odloka ni izpeljala ustreznega postopka, kot ga za sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov predvideva prostorska zakonodaja, vključno z organiziranjem javne razprave in pridobitvijo zahtevanih mnenj in soglasij, temveč je maja lani na predlog župana ponovno, v istem besedilu kot leta 2018 sprejela odlok, ki ga je ustavno sodišče leta 2021 razveljavilo. Kot zatrjuje Petaros, naj bi bila s ponovnim sprejetjem odloka z isto vsebino izničena njegova pravica do referenduma, kot mu je bila priznana z odločbo ustavnega sodišča, s čimer je bila kršena odločba ustavnega sodišča, so zapisali v odločbi ustavnega sodišča.

Petaros je tudi predlagal začasno zadržanje izvrševanja odloka, saj da bi z pridobivanjem dovoljenj za gradnjo, vlaganjem investicijskih sredstev in izgradnjo objekta nastale nepopravljive oziroma težko popravljive škode, občina pa bi lahko bila tudi odškodninsko odgovorna.

Kot so zapisali v odločbi, Občina Piran trdi, da bi pobudnik lahko svojo pravico do referenduma uveljavil s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma zoper odlok, česar ni storil. Po mnenju občine je bilo s ponovnim sprejetjem prostorskega akta pobudniku zagotovljeno, da ponovno uveljavi svojo pravico, ki mu je bila odvzeta.

Po navedbah občine odlok ne učinkuje neposredno, saj gradnja neposredno na podlagi odloka ni mogoča. Obenem pa občina, kot je navedeno v odločbi ustavnega sodišča, pojasnjuje, da je z razveljavitvijo odloka iz leta 2018 prišlo do protipravnega stanja, saj za navedeno območje ni obstajal veljavni izvedbeni akt, in da je bil vsem lastnikom zemljišč na tem območju onemogočen kakršen koli poseg v prostor. Kot trdijo na občini, zaradi povzročenega nezakonitega stanja že trpijo škodo najmanj v višini štiri milijone evrov, če odlok ne bi bil sprejet, pa bi škoda nastajala še naprej.

Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka sprejelo, obenem pa je do končne odločitve zadržalo izvrševanje odloka. Kot so pojasnili, občina z odlokom na trenutno večinoma nepozidanem območju ureditve načrtuje gradnjo pretežno stanovanjskih objektov.

"Izpodbijani odlok je pravna podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj za novogradnje. Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da gradnja lahko povzroči težko popravljive škodljive posledice v prostoru. Že sama sprememba rabe tal, ki jo prinese gradnja, je praviloma nepovratna sprememba, ki zmanjša ali onemogoči drugačno prihodnjo rabo takšnih zemljišč. Posledice gradnje vplivajo tudi na druge dele prostora in okolja (npr. obremenitev okolja, okrnitev narave, obremenjevanje voda) ter praviloma povzročajo spremembe, ki jih je težko oziroma nemogoče odpraviti," so navedli.

Začasno zadržanje izvrševanja odloka pa po oceni ustavnega sodišča nima drugih posledic kot to, da se postopki izdaje gradbenih dovoljenj do končne odločitve ne morejo začeti oziroma končati, posegi v prostor, ki jih dopušča odlok in za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, pa so v tem času onemogočeni. Ti postopki oziroma posegi bodo lahko izvedeni kasneje, če bo ugotovljeno, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo ali zakonom, so navedli.

Glede navedb občine o ustavno nevzdržnem stanju, ker za to območje ni obstajal prostorski izvedbeni akt, je ustavno sodišče spomnilo na navedbe pobudnika, da je občina odlok sprejela šele več kot tri leta po razveljavitvi odloka iz leta 2018, v uradnem listu pa ga je objavila devet mesecev po sprejetju, "kar že samo po sebi kaže na to, da
tudi po mnenju občine ne gre za nujni predpis".

"Odškodninski postopki zaradi nemožnosti posegov v prostor in kršitve pravice do referenduma, ki naj bi bili že v teku, ter škoda, ki naj bi zato nastajala občini, pa škodljivih posledic začasnega zadržanja izvrševanja odloka tudi ne morejo utemeljiti, saj med slednjim ter navedenimi postopki in zatrjevano škodo ni nobene vzročne povezave," so še zapisali na ustavnem sodišču.

Podrobni prostorski načrt za območje na Belem Križu nad Portorožem je bil prvič sprejet leta 2018. Občani so takrat zbrali dovolj podpisov za razpis referenduma, vendar je takratni župan Peter Bossman pred koncem mandata odlok kljub temu podpisal. Občinski svetnik Davorin Petaros in člani Civilne iniciative Piran so se nato pritožili na ustavno sodišče, ki je odlok leta 2021 razveljavilo. Občinski svet je maja lani prostorski akt znova sprejel.