Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)

4304. Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o urejanju trga dela (ZUTD)

Razglašam Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na 20. seji 28. septembra 2010.

Št. 003-02-8/2010-24

Ljubljana, dne 6. oktobra 2010

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
o urejanju trga dela (ZUTD)

I. poglavje UVODNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon ureja ukrepe države na trgu dela, s katerimi se zagotavljata izvajanje storitev javne službe na področju zaposlovanja in ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter delovanje sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, določajo izvajalci ukrepov, predpisujejo pogoji in postopki za uveljavljanje posameznih pravic in storitev, ki jih določa ta zakon, urejajo način financiranja ukrepov ter spremljanje, vrednotenje in nadzor nad njihovim izvajanjem ter ureja zagotavljanje dela delavcev uporabniku.

(2)

Ukrepi iz prejšnjega odstavka se pod pogoji iz tega zakona izvajajo za brezposelne in zaposlene osebe ter druge iskalce zaposlitve, delodajalce in druge osebe, ki iščejo informacije in nasvete o pogojih in možnostih zaposlovanja v Republiki Sloveniji in Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU).

2. člen

(predpisi EU)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata naslednji direktivi EU:

-

Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (UL L št. 327 z dne 5. 12. 2008, str. 9);

-

Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376 z dne 27. 12. 2006, str. 36).

3. člen

(namen in cilji zakona)

(1)

Namen zakona je s hitrejšim ukrepanjem države na trgu dela povečati varnost iskalcev zaposlitve, zlasti brezposelnih oseb in oseb, katerih zaposlitev je ogrožena. Cilj je vzpostaviti mrežo izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve, ki bo omogočala svobodno izbiro zaposlitve oziroma poklica, skladnega s posameznikovimi kompetencami in možnostmi zaposlitve, ter doseganje čim višje stopnje zaposlenosti. Povečanje varnosti in večja zaposljivost se zagotavljata tudi z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki so namenjeni usposabljanju in izobraževanju v skladu s potrebami trga dela, pospeševanju zaposlovanja in odpiranju novih delovnih mest.

(2)

Vsakdo ima skladno s tem zakonom dostop oziroma pravico do svetovanja in pomoči v potrebnem obsegu, da se prepreči in odpravi njegova brezposelnost, ter obveznost, da aktivno prispeva k temu.

(3)

Cilj zakona je tudi zagotavljanje varnosti zavarovancev v primerih nastanka brezposelnosti brez njihove krivde ali proti njihovi volji z zagotovitvijo denarnih nadomestil po načelih vzajemnosti in solidarnosti.

4. člen

(naloge Republike Slovenije na trgu dela)

(1)

Republika Slovenija zagotavlja izvajanje politike zaposlovanja na podlagi smernic za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja in drugih strateških dokumentov Republike Slovenije in EU na tem področju.

(2)

Državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije v okviru sprejetega proračuna določa potreben obseg sredstev za izvedbo smernic in drugih strateških dokumentov iz prejšnjega odstavka.

(3)

Republika Slovenija zagotavlja tudi pogoje za delovanje in razvoj obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti z določitvijo stopnje prispevkov in obveznostjo plačevanja prispevkov, z določitvijo pogojev za priznanje, odmero in uživanje pravic ter z urejanjem nadzora nad zagotavljanjem pravic in s spremljanjem stanja na tem področju ter sprejemanjem ustreznih ukrepov.

(4)

Kot ustanovitelj Republika Slovenija sprejema obveznost trajnega zagotavljanja sredstev za delo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Na način, določen s tem zakonom, Republika Slovenija zagotavlja sredstva za izvajanje ukrepov, s katerimi posega na trg dela, tudi ostalim izvajalcem ukrepov, ki jih določa ta zakon.

5. člen

(opredelitev pojmov)

Po tem zakonu imajo posamezni pojmi naslednji pomen:

1.

brezposelna oseba: iskalec ali iskalka zaposlitve, ki izpolnjuje pogoje, določene s tem zakonom;

2.

drugi iskalec zaposlitve ali druga iskalka zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: drugi iskalec zaposlitve): delovno aktivna ali neaktivna oseba in študent, ki išče zaposlitev;

3.

denarno nadomestilo: nadomestilo izgube plače oziroma dohodka, ki se zagotavlja na podlagi zavarovanja za primer brezposelnosti po tem zakonu;

4.

EURES: evropska mreža služb za zaposlovanje, ki podpira prosto gibanje delavcev, povezovanje evropskih trgov dela in ozaveščanje državljanov o ustrezni zakonodaji EU ter izvaja storitve za evropski trg dela (informiranje, svetovanje, posredovanje zaposlitve na evropskem trgu dela itd.) in druge naloge, določene s predpisi EU;

5.

iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena ali iskalka zaposlitve, katere zaposlitev je ogrožena (v nadaljnjem besedilu: iskalec zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena): drugi iskalec zaposlitve v času trajanja odpovednega roka v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ali oseba, v zvezi s katero je iz poslovne dokumentacije delodajalca razvidno, da bo njeno delo postalo nepotrebno, ali oseba, ki je zaposlena za določen čas in ji pogodba o zaposlitvi preneha veljati najkasneje čez tri mesece;

6.

izvajalec ukrepa ali izvajalka ukrepa (v nadaljnjem besedilu: izvajalec ukrepa): pravna ali fizična oseba, ki izvaja ukrepe po tem zakonu in je določena v 72. členu tega zakona;

7.

javno povabilo za zbiranje ponudb: povabilo delodajalcem, ki se želijo vključiti v izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja, da oddajo ponudbo za dodelitev subvencij in drugih oblik pomoči iz javnih sredstev, in se izvaja po predpisih, ki urejajo javne finance, če ta zakon ne določa drugače;

8.

kmet ali kmetica (v nadaljnjem besedilu: kmet): oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je obvezno ali prostovoljno vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

9.

manjši delodajalec: delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev;

10.

ranljive skupine na trgu dela: skupine na trgu dela, med katere spadajo vsi prikrajšani, resno prikrajšani delavci in invalidi po Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187 z dne 26. 6. 2014), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1);

11.

raven izobraževanja: stopnjevanje učnega izkustva in zmožnosti, ki si jih morajo s sprejemanjem učnih vsebin pridobiti udeleženci izobraževanja, da bi uspešno končali program;

12.

samozaposlena oseba: oseba, ki opravlja katero koli samostojno dejavnost, kot so samostojni podjetniki posamezniki po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, osebe, ki z osebnim delom samostojno opravljajo umetniško ali katero drugo kulturno dejavnost, osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost s področja zdravstva, socialne varnosti, znanosti ali zasebno veterinarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost, osebe, ki opravljajo duhovniško oziroma drugo versko službo;

13.

sredstvo za delo: objekt, namenjen za delovne in pomožne prostore, delovna oprema, sredstvo in oprema za osebno varnost pri delu ter snovi in pripravki;

14.

trg dela: prostor, na katerem se srečujejo iskalci zaposlitve z znanji, veščinami in delovnimi izkušnjami ter delodajalci, ki iščejo kandidate za prosta delovna mesta oziroma vrste dela;

15.

upokojenec ali upokojenka (v nadaljnjem besedilu: upokojenec): oseba, ki prejema pokojnino po predpisih Republike Slovenije ali od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, razen prejemnikov družinske pokojnine ali vdovske pokojnine na podlagi dolžnosti preživljanja otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem zavarovancu, vdova ali vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja, kadar te pravice skladno s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, niso pridobili trajno;

16.

višja sila: vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora brezposelne osebe, ki ji preprečuje izpolnitev ali izpolnjevanje katere od obveznosti po tem zakonu, pri čemer dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvidevati ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti;

17.

zavarovalna doba: obdobje zavarovalnega razmerja, za katero so plačani prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače;

18.

zavarovalno razmerje: razmerje, ki nastane na podlagi tega zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, oziroma s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju za primer brezposelnosti in s plačilom prispevkov za primer brezposelnosti, če ta zakon ne določa drugače;

19.

zavarovanec ali zavarovanka (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec): oseba, ki je v skladu s tem zakonom obvezno ali prostovoljno vključena v zavarovanje za primer brezposelnosti;

20.

zdravstveno zaposlitveno svetovanje: pomoč brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z zdravstvenimi omejitvami pri iskanju ustrezne ali primerne zaposlitve ali pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep aktivne politike zaposlovanja;

21.

začasno ali občasno delo je plačano začasno ali občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo upravičenca ali upravičenke do opravljanja začasnega ali občasnega dela (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).

6. člen

(državljani EU)

Državljani držav članic EU, Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) in Švicarske konfederacije so v pravicah in obveznostih, določenih s tem zakonom, izenačeni s slovenskim državljani.

7. člen

(javna objava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela pri zavodu)

(1)

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) na željo delodajalca javno objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela in izvede vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve.

(2)

Zavod ne izvede javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela iz prejšnjega odstavka, ki ni v skladu s tem zakonom, predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in predpisi, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ali v zvezi s katero obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da ni namenjena zaposlitvi na prosta delovna mesta pri delodajalcu, ki jo je predlagal. Zavod lahko zavrne javno objavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela tudi delodajalcu iz prvega in drugega odstavka 27. člena tega zakona.

(3)

O zavrnitvi javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela iz prejšnjega odstavka zavod izda odločbo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.

(4)

Delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države morajo pri zavodu javno objaviti vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela, razen v primerih izjem od obveznosti javne objave, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

(5)

Zavod ob objavi prostega delovnega mesta objavi tudi podatek o tem, da delodajalca vodi v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami, če je v tej evidenci voden neprekinjeno več kot šest mesecev.

(6)

Način sporočanja podatkov in javne objave ter postopek posredovanja zaposlitve podrobneje predpiše minister, pristojen za delo.

7.a člen

(javna objava potrebe po prostih začasnih in občasnih delih dijakov in študentov pri zavodu)

(1)

Zavod na željo delodajalca javno objavi potrebo po začasnem in občasnem delu dijakov in študentov.

(2)

Zavod ni obvezan javno objaviti potrebe po začasnem in občasnem delu dijakov in študentov, če je v nasprotju s predpisi, ki urejajo delovna razmerja ali za delo pri delodajalcu, ki je na dan predvidene javne objave objavljen na seznamu davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi ali na seznamu nepredlagateljev obračunov davčnih odtegljajev, ki ju objavlja Finančna uprava Republike Slovenije.

(3)

Zavod javno ne objavi potrebe po začasnem in občasnem delu dijakov in študentov delodajalca, ki se vodi v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami.

II. poglavje BREZPOSELNE OSEBE IN DRUGI ISKALCI ZAPOSLITVE

8. člen

(brezposelne osebe)

(1)

Za brezposelno osebo po tem zakonu se šteje iskalec zaposlitve, ki je zmožen za delo, prijavljen na zavodu, aktivno išče zaposlitev in je pripravljen sprejeti ustrezno oziroma primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi zavod ali drug izvajalec storitve posredovanja zaposlitve ter:

-

ni v delovnem razmerju;

-

ni samozaposlen;

-

ni družbenik in hkrati poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi ter ni ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba v zavodu;

-

ni kmet;

-

ni upokojenec;

-

nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let.

(2)

Za brezposelno osebo po tem zakonu se štejejo tudi tujec z državljanstvom države, ki ni članica EU, EGP ali Švicarske konfederacije (v nadaljnjem besedilu: državljan tretje države) in ima prost dostop na slovenski trg dela, tujec z veljavnim enotnim dovoljenjem za prebivanje in delo, izdanim na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo, tujec z modro karto EU ter tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o pravočasno vloženi vlogi za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje ter na podlagi zaposlitve ali samozaposlitve izpolnjuje pogoje za prejemanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v Republiki Sloveniji, dokler prejema to nadomestilo.

(3)

Ne glede na šesto alinejo prvega odstavka tega člena se za brezposelno osebo šteje tudi oseba, ki ima status dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let, če prejema denarno nadomestilo, dokler ga prejema.

(4)

Pogoji iz prvega odstavka tega člena morajo biti izpolnjeni ves čas vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.

8.a člen

(znanje slovenskega jezika)

(1)

Brezposelna oseba, ki je državljan tretje države, mora znati slovenski jezik, kar izkaže s pridobitvijo javno veljavnega spričevala o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1) najpozneje v 12 mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih oseb. Morebitna odjava in ponovna prijava v evidenco brezposelnih oseb, izvedeni v tem času, na tek roka ne vplivata.

(2)

Brezposelni osebi, ki zaradi višje sile ni pristopila k opravljanju izpita iz znanja slovenskega jezika ali ga ni opravila v roku iz prejšnjega odstavka, se ta rok podaljša za čas trajanja višje sile, vendar največ za obdobje dvanajstih mesecev.

(3)

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se tek roka prekine:

-

če se državljan tretje države odjavi iz evidence brezposelnih oseb zaradi vključitve v zavarovanje za primer brezposelnosti, ki je podlaga za pridobitev denarnega nadomestila,

-

če se vključi v drug program aktivne politike zaposlovanja,

-

če obstajajo opravičljivi zdravstveni razlogi za opustitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve, ki neprekinjeno trajajo več kot en mesec.

(4)

Tek roka iz prve alineje prejšnjega odstavka se nadaljuje ob prvi ponovni prijavi državljana tretje države v evidenco brezposelnih oseb, tek roka iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka pa se nadaljuje po prenehanju vključitve v program aktivne politike zaposlovanja oziroma po prenehanju obstoja opravičljivih zdravstvenih razlogov za opustitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve.

(5)

Ne glede na prvi odstavek tega člena mora državljan tretje države, ki je prejemnik denarnega nadomestila več kot 12 mesecev, izpit iz prvega odstavka tega člena opraviti do prenehanja prejemanja denarnega nadomestila.

(6)

Po izteku roka iz prvega odstavka tega člena mora državljan tretje države ob ponovni prijavi v evidenco brezposelnih oseb pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati že ob prijavi. Zavod ob ponovni prijavi po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje pogoja iz prvega odstavka tega člena in v primeru neizpolnjevanja tega vlogo državljana tretje države za vpis v evidenco brezposelnih oseb zavrne.

(7)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se državljan tretje države, ki ob ponovni prijavi v evidenco brezposelnih oseb ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka tega člena, izpolnjuje pa pogoje za priznanje pravice do denarnega nadomestila, vpiše v evidenco brezposelnih oseb in se, če pogoja iz prvega odstavka tega člena ne izpolni, v evidenci vodi za čas upravičenosti do denarnega nadomestila.

(8)

Šteje se, da je pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je državljan tretje države:

-

dokončal osnovno šolo v Republiki Sloveniji;

-

dokončal katerikoli javnoveljavni izobraževalni program za pridobitev izobrazbe v Republiki Sloveniji;

-

dokončal katerikoli javnoveljavni študijski program v Republiki Sloveniji, ki se je izvajal v slovenskem jeziku;

-

dokončal osnovno ali srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom na območjih, na katerih živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah;

-

že pridobil javno veljavno listino, s katero izkazuje znanje slovenskega jezika vsaj na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1).

(9)

Državljan tretje države se lahko večkrat vključi v tečaj in večkrat pristopi k izpitu iz slovenskega jezika na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1) na podlagi vključitve v ukrep aktivne politike zaposlovanja. Če se državljan tretje države ponovno prijavi v evidenco brezposelnih oseb, pa pred odjavo tečaja ni zaključil ali ga je zaključil, pa ni pristopil k opravljanju izpita iz prvega odstavka tega člena, se lahko ponovno vključi v tečaj in pristopi k izpitu.

(10)

Državljan tretje države, ki je končal manj kot šest razredov osnovne šole ali izkaže, da ni zmožen pisnega sporazumevanja, se pa govorno sporazumeva, izkaže izpolnjevanje pogoja iz prvega odstavka tega člena s potrdilom o uspešno opravljenem izpitu iz govornega sporazumevanja v slovenskem jeziku na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1).

(11)

Obvezne preizkuse iz znanja slovenskega jezika iz prvega odstavka tega člena izvaja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v skladu z 61. členom Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 6/18).

9. člen

(zmožnost za delo)

(1)

Za delazmožno po tem zakonu se šteje brezposelna oseba od dopolnjenih 15 do 67 let starosti, pri kateri ni prišlo do popolne nezmožnosti za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali nezaposljivosti po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.

[Opomba TFL: Spremenjena določba se začne uporabljati z začetkom uporabe zakona o spremembi in dopolnitvi zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.]

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se za delazmožno šteje tudi oseba, ki je kljub ugotovljeni nezaposljivosti po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov opravljala delo na podlagi delovnega ali drugega razmerja, ki je podlaga za vključitev v zavarovanje za primer brezposelnosti po tem zakonu in je tako dosegla gostoto zavarovalnega razmerja, določeno v 59. členu tega zakona. Za delazmožno se takšna oseba šteje ves čas prejemanja denarnega nadomestila in do pravnomočnosti odločbe, izdane v novem postopku ocene zaposlitvenih možnosti, če je z njo ponovno ugotovljena nezaposljivost te osebe. Uvedbo tega postopka, ne glede na določbe zakona, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, predlaga zavod, če tega ne stori oseba sama najkasneje v roku 15 dni po prijavi na zavodu.

(3)

Ne glede na določbo prvega odstavka 8. člena tega zakona se za brezposelno osebo šteje iskalec zaposlitve, ki je začasno nezmožen za delo iz zdravstvenih razlogov skladno s predpisi o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v trajanju največ 60 dni. Takšni brezposelni osebi obveznosti, določene s tem zakonom, mirujejo, dokler traja začasna nezmožnost za delo.

(4)

Če začasna nezmožnost za delo iz prejšnjega odstavka traja več kot 60 dni, se brezposelna oseba šteje za začasno nezaposljivo in jo zavod obravnava v skladu z devetim odstavkom 117. člena tega zakona.

(5)

Brezposelna oseba, ki zaradi težav z odvisnostjo, težav v duševnem zdravju, večjih socialnih težav in drugih podobnih težav ni zmožna za delo, se šteje za začasno nezaposljivo. Začasna nezaposljivost iz navedenih razlogov ter pravice in obveznosti te osebe se opredelijo v zaposlitvenem načrtu brezposelne osebe na podlagi mnenja o obstoju razlogov za začasno nezaposljivost in predloga možnih ukrepov, ki ga pripravijo posebne medinstitucionalne komisije po določbah 117. člena tega zakona.

10. člen

(prijava na zavodu)

Za brezposelno osebo se po tem zakonu šteje le oseba, ki se prijavi pri zavodu.

11. člen

(aktivno iskanje zaposlitve)

(1)

Šteje se, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če:

-

redno spremlja objave prostih delovnih mest oziroma vrst dela in se pravočasno prijavlja na prosta delovna mesta oziroma vrste dela v skladu z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu,

-

se odziva na napotnice zavoda in drugih izvajalcev ukrepov po tem zakonu,

-

se udeležuje zaposlitvenih razgovorov na vabilo delodajalca, zavoda ali drugih izvajalcev ukrepov,

-

se javi zavodu v 15 dneh po poteku roka za izvedbo zadnje dogovorjene aktivnosti, določene v zaposlitvenem načrtu iz 113. člena tega zakona in

-

uresničuje vse druge dogovorjene aktivnosti v zaposlitvenem načrtu.

(2)

Šteje se, da brezposelna oseba, ki je državljan države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije, aktivno išče zaposlitev, če izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega odstavka in se vključi v tečaj in pristopi k izpitu iz znanja slovenskega jezika na vstopni ravni (raven zahtevnosti A1), o čemer se brezposelna oseba in osebni svetovalec dogovorita v zaposlitvenem načrtu iz četrtega odstavka 113. člena tega zakona.

(3)

Za osebe iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe osmega in enajstega odstavka 8.a člena tega zakona.

12. člen

(ustrezna zaposlitev)

(1)

Ustrezna zaposlitev po tem zakonu je zaposlitev:

-

za nedoločen ali določen čas s polnim delovnim časom oziroma krajšim delovnim časom od polnega po zakonu, ki ureja delovna razmerja ali v skladu z odločbo o ugotovljeni invalidnosti,

-

na delovnem mestu, ki ni oddaljeno več kot tri ure vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj,

-

ki ustreza vrsti in ravni dokončane izobrazbe osebe, če je iskalec prve zaposlitve oziroma ponovno išče zaposlitev po prekinitvi zaposlitve za najmanj dve leti ali ki ustreza vrsti in ravni zahtevane izobrazbe za opravljanje dela na delovnem mestu, ki ga je oseba opravljala večino časa v zadnjih 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti,

in se določi z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu, pri določanju katerih se upoštevajo še delovne izkušnje, dodatna znanja in zmožnosti osebe in možnosti na trgu dela.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek za brezposelno osebo, ki živi sama v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do 15 let, za ustrezno zaposlitev šteje zaposlitev na delovnem mestu, ki ni oddaljeno več kot dve uri vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj.

13. člen

(primerna zaposlitev)

(1)

Primerna zaposlitev po tem zakonu je zaposlitev:

-

za nedoločen ali določen čas z najmanj polovičnim delovnim časom,

-

na delovnem mestu, ki ni oddaljeno več kot tri ure vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj,

-

ki ustreza vrsti in največ eno raven nižji izobrazbi osebe glede na ustrezno zaposlitev,

in se določi z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu najkasneje v štirih mesecih od vpisa v evidenco brezposelnih oseb.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek za brezposelno osebo, ki živi sama v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do 15 let, za primerno zaposlitev šteje zaposlitev na delovnem mestu, ki ni oddaljeno več kot dve uri vožnje z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja osebe do delovnega mesta in nazaj.

(3)

Brezposelni osebi se lahko ponudi primerna zaposlitev po treh mesecih od prijave v evidenco brezposelnih oseb, če ni brezposelnih oseb, za katere bi bila ta zaposlitev ustrezna.

14. člen

(drugi iskalec zaposlitve)

(1)

Pri zavodu se zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve in pri povečanju zaposlitvenih možnosti prijavi delavec, kateremu teče odpovedni rok po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, delodajalec pa mu ni ponudil sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja.

(2)

Pri zavodu se zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve lahko prijavijo tudi drugi iskalci zaposlitve, ki se po določbah tega zakona ne štejejo za brezposelne osebe.

III. poglavje UKREPI DRŽAVE NA PODROČJU TRGA DELA

15. člen

(vrste ukrepov na trgu dela)

(1)

Vrste ukrepov države na trgu dela so:

-

storitvi za trg dela;

-

aktivna politika zaposlovanja (v nadaljnjem besedilu: APZ);

-

zavarovanje za primer brezposelnosti;

-

zagotavljanje pravic iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti.

(2)

Za izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka izvajalci ukrepov od upravičencev ne smejo zahtevati plačila.

1. Storitve za trg dela

16. člen

(vrsti storitev za trg dela)

(1)

Storitvi za trg dela (v nadaljnjem besedilu: storitev) sta:

-

vseživljenjska karierna orientacija in

-

posredovanje zaposlitve.

(2)

Normative in standarde za izvajanje storitev in metodologijo za oblikovanje cen storitev iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za delo.

17. člen

(dodatek za aktivnost in nadomestilo stroškov)

(1)

V zvezi z iskanjem zaposlitve in vključevanjem v storitev se lahko zagotavljata dodatek za aktivnost in nadomestilo za potne in poštne stroške za celotno ali delno pokrivanje nastalih stroškov.

(2)

Dodatek za aktivnost in njegova višina sta odvisna od trajanja vključitve osebe v izvajanje storitve.

(3)

Dodatek za aktivnost, njegovo višino, način plačila in nadomestila stroškov po tem členu natančneje določi minister, pristojen za delo.

1.1 Vseživljenjska karierna orientacija

18. člen

(vseživljenjska karierna orientacija)

(1)

Vseživljenjska karierna orientacija zajema aktivnosti, ki omogočajo identifikacijo sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica ter omogoča vodenje življenjskih poti tako, da se posamezniki teh sposobnosti in kompetenc naučijo in jih uporabljajo.

(2)

Storitve vseživljenjske karierne orientacije izvajajo izvajalci ukrepov po tem zakonu, ki lahko za izvajanje teh storitev organizirajo centre, ki se ukvarjajo z vseživljenjsko karierno orientacijo.

(3)

Aktivnosti vseživljenjske karierne orientacije so:

-

informiranje o trgu dela;

-

samostojno vodenje kariere in samostojno učenje;

-

osnovno karierno svetovanje;

-

poglobljeno karierno svetovanje in zaposlitvena podpora;

-

učenje veščin vodenja kariere.

(4)

Kot storitve vseživljenjske karierne orientacije se lahko izvajajo tudi aktivnosti, ki so namenjene učencem, dijakom, študentom in njihovim staršem.

19. člen

(informiranje o trgu dela)

(1)

Informiranje o trgu dela zajema različne oblike informiranja o možnostih zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja, finančnih pomočeh, trenutnih in predvidenih potrebah trga dela in drugih temah trga dela v Sloveniji in ostalih državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji (storitve omrežja javnih služb za zaposlovanje - storitve EURES).

(2)

Informiranje o trgu dela se izvaja kot splošno informiranje in kot informiranje o možnostih zaposlovanja.

(3)

Splošno informiranje se izvaja z namenom seznanitve s trgom dela in vstopom na trg dela.

(4)

Splošne informacije o trgu dela so:

-

stanje in spremembe na trgu dela;

-

trenutne potrebe trga dela ter kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne napovedi potreb trga dela;

-

vsebine, roki in pogoji za pridobitev storitev in vključitev v ukrepe trga dela;

-

roki in pogoji za pridobitev denarnih nadomestil.

(5)

Informacije iz prejšnjega odstavka se vsem osebam zagotavljajo brezplačno. Posredovane so lahko v pisni obliki kot informativno gradivo, osebno, telefonsko ali po spletnih straneh.

(6)

Informiranje o možnostih zaposlovanja zagotavlja tekoče informacije o možnostih in priložnostih za pridobitev zaposlitve, usposabljanjih in drugih oblikah pomoči, ki posamezniku omogočajo vključitev na trg dela ali zaposlitev.

(7)

Informacije o možnostih zaposlovanja se nudijo brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve.

(8)

Informacije o možnostih zaposlovanja v Republiki Sloveniji se lahko nudijo tudi državljanom tretjih držav v državah izvora.

(9)

Upravičenci so se za pridobitev informacij o možnostih zaposlovanja dolžni prijaviti pri zavodu, razen za pridobitev informacij o možnostih zaposlovanja zunaj Slovenije in o možnostih zaposlovanja za državljane tretjih držav iz prejšnjega odstavka.

20. člen

(samostojno vodenje kariere in samostojno učenje)

(1)

Samostojno vodenje kariere zajema pripomočke, s katerimi posameznik načrtuje in vodi svojo kariero tako, da ga ti pripomočki vodijo skozi ključne točke, ki jih je treba pri tem upoštevati.

(2)

Samostojno učenje zajema pripomočke, s katerimi posameznik dostopa do digitalnih vsebin, s katerimi nadgrajuje svoje znanje in veščine.

(3)

Samostojno vodenje kariere in samostojno učenje se zagotavljata vsem osebam.

21. člen

(osnovno karierno svetovanje)

(1)

Osnovno karierno svetovanje vključuje:

-

individualno svetovanje in pomoč pri izdelavi zaposlitvenega načrta;

-

pomoč pri iskanju zaposlitve, ki vključuje aktivnosti za pridobivanje veščin iskanja zaposlitve.

(2)

Osnovno karierno svetovanje je namenjeno določanju zaposlitvenih ciljev v zaposlitvenem načrtu in se zagotavlja brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.

22. člen

(poglobljeno karierno svetovanje in zaposlitvena podpora)

(1)

Poglobljeno karierno svetovanje je svetovanje v podporo osnovnemu kariernemu svetovanju in vključuje:

-

poglobljeno raziskovanje in ocenjevanje interesov, lastnosti, sposobnosti in kompetenc za postavljanje kariernih ciljev;

-

raziskovanje trga dela in spoznavanje možnosti ter priložnosti v okolju;

-

sprejemanje kariernih odločitev;

-

izdelavo in uresničevanje kariernega načrta, ki vsebuje zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje.

(2)

Poglobljeno karierno svetovanje se zagotavlja brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, kadar potrebujejo poglobljeno svetovalno podporo pri zaposlovanju.

(3)

Zaposlitvena podpora je vrsta storitve, ki se prostovoljno in ob njunem soglasju zagotavlja brezposelni osebi, ki se zaposli, in delodajalcu. Vključuje svetovanje in podporo pri integraciji v delovno okolje ter nudenje podpore pri razvoju veščin in reševanju morebitnih težav na delovnem mestu. Zaposlitvena podpora se izvaja z namenom ohranitve zaposlitve, in sicer največ šest mesecev od prvega dneva zaposlitve.

(4)

Storitvi iz tega člena se zagotavljata na podlagi prijave pri zavodu in izdelanega zaposlitvenega načrta.

(5)

V okviru poglobljenega kariernega svetovanja se zagotavlja tudi zdravstveno zaposlitveno svetovanje kot pomoč brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z zdravstvenimi omejitvami pri iskanju ustrezne in primerne zaposlitve ali kot pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep APZ.

(6)

Zdravstveno zaposlitveno svetovanje izvajajo zdravniki medicine dela ali druge specialistične smeri, izbrani skladno z določbami zakona, ki ureja zaposlovanje in zaposlitveno rehabilitacijo invalidov.

23. člen

(učenje veščin vodenja kariere)

(1)

Učenje veščin vodenja kariere vključuje oblike, katerih namen je pridobivanje veščin za spoznavanje lastnih interesov in kompetenc, možnosti v okolju, učenje odločanja in uresničevanja zaposlitvenih in kariernih ciljev.

(2)

Učenje veščin vodenja kariere se zagotavlja brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.

(3)

Storitev se zagotavlja na podlagi prijave pri zavodu in izdelanega zaposlitvenega načrta.

24. člen

(storitve vseživljenjske karierne orientacije in udeleženci)

(1)

Storitve vseživljenjske karierne orientacije po tem zakonu se kot preventivne zagotavljajo učencem, dijakom in študentom ter njihovim staršem kot podpora programu karierne orientacije šole oziroma fakultete.

(2)

Storitve vseživljenjske karierne orientacije za učence, dijake in študente vključujejo aktivnosti, ki omogočajo spoznavanje trga dela:

-

informativna gradiva, kot pisne in računalniške informacije o poklicih, perspektivah zaposlovanja in drugih značilnostih trga dela;

-

storitve, ki mladim omogočajo spoznavanje poklicev in trga dela, kot so obiski pri delodajalcih, predstavitve poklicev, predavanja, karierni in zaposlitveni sejmi;

-

pripomočki za vodenje kariere, kot tiskani in elektronski pripomočki za samostojno načrtovanje in vodenje kariere;

-

preventivna timska obravnava učencev in dijakov, pri katerih je večja verjetnost, da bodo imeli težave pri zaposlovanju;

-

individualno karierno svetovanje za učence, dijake in študente, ki vključuje ugotavljanje interesov, sposobnosti in drugih osebnostnih lastnosti;

-

skupinske oblike učenja veščin vodenja kariere, kot so delavnice veščin iskanja zaposlitve, postavljanja kariernih ciljev, načrtovanja poti za doseganje kariernih ciljev.

1.2 Posredovanje zaposlitve

25. člen

(posredovanje zaposlitve)

(1)

Posredovanje zaposlitve se izvaja z namenom usklajevanja ponudbe in povpraševanja po delavcih na trgu dela v Sloveniji in ostalih državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji.

(2)

Posredovanje zaposlitve obsega aktivnosti iskanja primerne ali ustrezne zaposlitve iskalcu zaposlitve in napotitev iskalca zaposlitve k delodajalcu ter aktivnosti iskanja ustreznega ali primernega delavca za delodajalca.

(3)

Storitev se izvaja ob upoštevanju izobrazbe ali poklica, delovnih izkušenj in usposobljenosti iskalca zaposlitve.

26. člen

(upravičenci)

Posredovanje zaposlitve na ozemlju Republike Slovenije se zagotavlja brezposelnim osebam in prijavljenim iskalcem zaposlitve, za države EU, EGP in za Švicarsko konfederacijo pa tudi drugim iskalcem zaposlitve.

27. člen

(odklonitev posredovanja zaposlitve delodajalcu)

(1)

Delodajalcu, ki ne spoštuje delovnopravne zakonodaje in zaposlenim ne izplačuje plač ali prispevkov za socialno varnost, jih odpušča v nasprotju s predpisi ali kako drugače grobo krši pravice delavcev iz dela, zavod in drugi izvajalci po tem zakonu na prosto delovno mesto oziroma vrsto dela niso dolžni posredovati delavcev in ga obravnavajo kot delodajalca z negativnimi referencami.

(2)

Zavod in drugi izvajalci po tem zakonu lahko zavrnejo posredovanje delavcev delodajalcem, ki jim je bilo v upravnem postopku izrečeno opozorilo ali zoper katere je bil uveden prekrškovni postopek pri Inšpektoratu Republike Slovenije za delo ali Finančni upravi Republike Slovenije, in delodajalcem, pri katerih je zavod v okviru nadzora iz 160. člena tega zakona izrekel ukrep v skladu s 161. členom tega zakona.

(3)

Podatke o delodajalcih iz prvega in drugega odstavka tega člena zavod in drugi izvajalci pridobivajo od Inšpektorata Republike Slovenije za delo in iz uradnih evidenc Finančne uprave Republike Slovenije kakor tudi od delavcev pri teh delodajalcih.

1.3 Začasno ali občasno delo

27.a člen

(splošno)

(1)

Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, so:

-

naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca,

-

ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca,

-

vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo,

-

obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela,

-

podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela,

-

datum sklenitve pogodbe,

-

urna postavka za opravljeno delo in

-

predviden skupen znesek dohodka.

(2)

Za začasno ali občasno delo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih ter odškodninski odgovornosti. Za začasno ali občasno delo se uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

(3)

V sporih med delodajalcem in upravičencem po tem zakonu odloča delovno sodišče.

27.b člen

(upravičenci)

(1)

Upravičenec do začasnega ali občasnega dela po tem zakonu je oseba, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca.

(2)

Med upravičence iz prejšnjega odstavka se ne štejejo osebe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pridobile pravico do dela starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela.

27.c člen

(omejitev začasnega ali občasnega dela)

(1)

Začasno ali občasno delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 85 ur v koledarskem mesecu. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravičenec opravlja začasno ali občasno delo tudi največ 125 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 1.020 ur.

(3)

Najnižja bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela se določi tako, da se znesek minimalne plače preračuna na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, pri čemer se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Bruto dohodek za opravljeno začasno in občasno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 12-kratnika minimalne plače. Višina bruto urne postavke in višina bruto dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajujeta z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo, ter ju enkrat letno določi minister, pristojen za delo, in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje do konca februarja v koledarskem letu. Višina najnižje bruto urne postavke velja od marca tekočega koledarskega leta do vključno februarja naslednjega koledarskega leta.

(4)

Upravičenec lahko začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.

(5)

Omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu so:

1.

pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v nadaljnjem besedilu: delavec), se lahko opravi največ 85 ur začasnega ali občasnega dela,

2.

pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 140 ur začasnega ali občasnega dela,

3.

pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 210 ur začasnega ali občasnega dela,

4.

pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 560 ur začasnega ali občasnega dela,

5.

pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur začasnega ali občasnega dela,

6.

pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, se lahko opravi največ 2.115 ur začasnega ali občasnega dela,

7.

pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 500 do vključno 1.000 delavcev, se lahko opravi največ 3.170 ur začasnega ali občasnega dela,

8.

pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.000 do vključno 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 4.230 ur začasnega ali občasnega dela,

9.

pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 5.285 ur začasnega ali občasnega dela.

(6)

Število ur začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu, lahko preseže omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar ne več kot dvakratnika ur opravljenega začasnega ali občasnega dela glede na število zaposlenih delavcev.

(7)

V število zaposlenih delavcev iz petega odstavka tega člena se štejejo vse pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to, ali so pogodbe sklenjene za določen ali nedoločen čas.

27.č člen

(dnevna evidenca)

Delodajalec je za upravičenca dolžan voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela.

27.d člen

(dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo)

(1)

Delodajalec je na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela dolžan zagotoviti upravičencu dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu.

(2)

Kadar je v koledarskem mesecu opravljenih manj kot deset ur začasnega ali občasnega dela in upravičenec začasno ali občasno delo nadaljuje pri istem delodajalcu tudi v naslednjem koledarskem mesecu, lahko delodajalec izvede izplačilo dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo skupaj za oba meseca hkrati, vendar najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu.

27.e člen

(dajatev)

(1)

Od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega ali občasnega dela, delodajalci obračunajo dajatev v višini 25 %.

(2)

Zavezanec za plačilo dajatve iz prejšnjega odstavka je delodajalec.

27.f člen

(zbiranje in odvajanje sredstev iz dajatve v proračunski sklad)

(1)

Delodajalci nakazujejo sredstva iz dajatve, določene v prejšnjem členu, v proračun Republike Slovenije.

(2)

Sredstva iz prejšnjega odstavka se odvajajo v proračunski sklad iz 129. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314 in 105/12).

(3)

Delodajalec mora dajatev obračunati na posebnem obračunu, ki ga predloži davčnemu organu najpozneje na dan izplačila dohodka iz začasnega ali občasnega dela. Delodajalec mora dajatev plačati najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka.

(4)

Podrobnejša navodila za obračun in plačilo dajatve iz prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za finance.

27.g člen

(nadzor nad zbiranjem in odvajanjem sredstev iz dajatve)

(1)

Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem dajatve iz 27.e člena tega zakona opravlja Finančna uprava Republike Slovenije.

(2)

Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določena s tem podpoglavjem, se uporabljajo določbe zakonov, ki urejata davčni postopek oziroma finančno upravo.

2. Aktivna politika zaposlovanja

28. člen

(splošna določba)

(1)

APZ je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev.

(2)

Brezposelne osebe in drugi iskalci zaposlitve imajo zaradi povečanja svojih zaposlitvenih možnosti pravico in obveznost, da se vključijo v ukrepe APZ skladno s podlagami za njihovo izvajanje, določenimi v 36. členu tega zakona.

29. člen

(ukrepi APZ)

(1)

Ukrepi APZ so:

-

usposabljanje in izobraževanje;

-

nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta;

-

spodbude za zaposlovanje;

-

kreiranje delovnih mest;

-

spodbujanje samozaposlovanja.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko ob nastopu večjih neskladij na trgu dela in v kriznih obdobjih ministrstvo, pristojno za delo, pripravi dodatne ukrepe APZ z namenom ohranitve večjega števila delovnih mest, preprečevanja prehoda v odprto brezposelnost ali usposabljanja in izobraževanja z namenom zaposlitve pri novem delodajalcu.

30. člen

(izobraževanje)

(1)

Izobraževanje se izvaja kot neformalno in formalno izobraževanje. Namen neformalnega izobraževanja je večanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo novih znanj in kompetenc za vstop na trg dela, ohranitev zaposlitve ter uspešen razvoj kariere in ohranitev konkurenčnosti na trgu dela. Namen formalnega izobraževanja je večanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo višje ravni izobrazbe.

(2)

Neformalno izobraževanje kot usposabljanje in izpopolnjevanje predstavlja obliko izobraževanja odraslih, ki se lahko izvaja na različne načine, tudi kot usposabljanje na delovnem mestu.

(3)

Usposabljanje pomeni pridobitev novih znanj in kompetenc s pomočjo registriranih izvajalcev usposabljanja, ki jih zavod vodi v registru zunanjih izvajalcev, ali s pomočjo izvajalcev ukrepa, izbranih z javnim razpisom ali javnim naročilom. Potrdilo o opravljenem usposabljanju velja na celotnem trgu dela.

(4)

Izpopolnjevanje je dejavnost, s katero se širi in poglablja že obstoječe znanje, spretnosti oziroma kompetence posameznika.

(5)

Usposabljanje na delovnem mestu poteka pri delodajalcih s pretežnim obsegom praktičnega usposabljanja. Izvaja se lahko tudi kot delovni preizkus.

(6)

Formalno izobraževanje pomeni vključitev v javno veljavni program za pridobitev javno veljavne izobrazbe.

(7)

V izobraževanje se vključujejo brezposelne osebe, zaposlene in samozaposlene osebe ter delodajalci, lahko pa tudi drugi iskalci zaposlitve v skladu z opredelitvijo v načrtu za izvajanje ukrepov APZ in katalogu ukrepov APZ iz 36. člena tega zakona.

31. člen

(nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta)

(1)

Nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta sta namenjena pridobivanju novih znanj in kompetenc oseb, ki so zaposlene pri delodajalcih, in večanju konkurenčnosti in prožnosti podjetij, ki usposabljajo svoje zaposlene delavce.

(2)

Nadomeščanje na delovnem mestu se izvaja kot subvencioniranje popolne nadomestitve zaposlenega z brezposelno osebo. Delitev delovnega mesta se izvaja kot subvencioniranje delne nadomestitve zaposlenega z brezposelno osebo.

(3)

V nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta se vključujejo brezposelne osebe ter delodajalci, ki usposabljajo svoje zaposlene delavce, lahko pa tudi drugi iskalci zaposlitve v skladu z opredelitvijo v načrtu za izvajanje ukrepov APZ in katalogu ukrepov APZ iz 36. člena tega zakona.

32. člen

(spodbude za zaposlovanje)

(1)

Spodbude za zaposlovanje so namenjene predvsem povečanju zaposlitvenih možnosti ranljivih skupin brezposelnih oseb. Spodbude za zaposlovanje se izvajajo v obliki subvencij za zaposlitev.

(2)

V spodbude za zaposlovanje se poleg ranljive skupine brezposelnih oseb vključujejo tudi iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.

33. člen

(kreiranje delovnih mest)

(1)

Kreiranje delovnih mest je namenjeno spodbujanju delovne in socialne vključenosti ter izboljšanju usposobljenosti in delovnih veščin ranljivih skupin brezposelnih oseb. Izvaja se kot subvencioniranje začasnih zaposlitev in je lahko povezano z usposabljanjem. Izvaja se zlasti pri neprofitnih delodajalcih ali v javnem sektorju.

(2)

V kreiranje delovnih mest se vključujejo ranljive skupine brezposelnih oseb.

34. člen

(spodbujanje samozaposlovanja)

(1)

Spodbujanje samozaposlovanja je namenjeno uresničitvi podjetniške ideje in ustvarjanju delovnih mest v mikro podjetjih, kot jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe in spodbujanju opravljanja katerekoli samostojne dejavnosti. Izvaja se kot pomoč pri samozaposlitvi in subvencioniranje samozaposlitve.

(2)

V spodbujanje samozaposlovanja se vključujejo brezposelne osebe ter iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.

35. člen

(prednostno vključevanje v ukrepe APZ)

(1)

Prednost pri vključevanju v ukrepe APZ imajo osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ali socialno varstvene prejemke, osebe iz ranljivih skupin na trgu dela ter brezposelne osebe, ki še niso bile vključene v noben ukrep APZ.

(2)

V katalogu APZ se prednostne skupine iz prejšnjega odstavka lahko razširijo za potrebe vključevanja brezposelnih oseb v posamezne ukrepe APZ.

35.a člen

(mirovanje statusa brezposelnosti)

Za vključevanje v ukrepe APZ, pri katerih je na podlagi tega zakona ali javnega povabila iz prvega odstavka 47. člena tega zakona kot pogoj za vključitev določeno obdobje neprekinjenega trajanja prijavljenosti osebe v evidenci brezposelnih oseb, se za brezposelno osebo, ki je bila pred začetkom prejemanja materinskega, očetovskega ali starševskega nadomestila prijavljena v evidenci brezposelnih oseb, pri ugotavljanju izpolnjevanja tega pogoja upošteva tudi obdobje njene prijave pred začetkom prejemanja nadomestila.

36. člen

(podlage za izvajanje ukrepov APZ)

(1)

Podlage za izvajanje ukrepov APZ so smernice za izvajanje ukrepov APZ, načrt za izvajanje ukrepov APZ in katalog ukrepov APZ.

(2)

Smernice za izvajanje ukrepov APZ (v nadaljnjem besedilu: smernice APZ) so strateški dokument, ki ga Vlada Republike Slovenije po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi partnerji sprejme za plansko obdobje na podlagi programa državnih razvojnih prioritet in investicij in drugih strateških dokumentov Republike Slovenije. V smernicah se opredelijo zlasti:

-

obdobje veljavnosti;

-

namen in cilji izvajanja ukrepov APZ;

-

okvirni obseg in viri sredstev po posameznih ukrepih;

-

kazalniki za spremljanje in vrednotenje učinkovitosti ukrepov APZ;

-

cilji strateških dokumentov Republike Slovenije in EU, ki jih je treba doseči z izvajanjem ukrepov APZ, zajetih v smernicah, in njihov prispevek k doseganju teh ciljev.

(3)

Načrt za izvajanje ukrepov APZ (v nadaljnjem besedilu: načrt APZ) je izvedbeni dokument, pripravljen na podlagi smernic APZ za proračunsko obdobje, ki ga po seznanitvi socialnih partnerjev, ki lahko na njegovo vsebino podajo mnenje, sprejme minister, pristojen za delo. V načrtu APZ se podrobneje kot v smernicah APZ opredelijo zlasti:

-

namen in cilji izvajanja ukrepov APZ v proračunskem obdobju;

-

obseg in viri sredstev v skladu s proračunom RS;

-

prednostne ciljne skupine za vključevanje v ukrepe APZ;

-

izvajalci ukrepov APZ;

-

način spremljanja in vrednotenja ukrepov APZ.

(4)

Katalog ukrepov APZ (v nadaljnjem besedilu: katalog APZ) je izvedbeni dokument načrta APZ. Katalog APZ pripravi ministrstvo, pristojno za delo, in ga objavi na svoji spletni strani. Katalog vsebuje zlasti:

-

nabor programov, ki so namenjeni doseganju ciljev znotraj posameznih ukrepov APZ v proračunskem obdobju; program je sestavljen iz posameznih aktivnosti za doseganje teh ciljev;

-

oznako programov glede na način financiranja in državno pomoč;

-

namen programov;

-

obdobje veljavnosti programov;

-

vsebine in načine izvajanja programov;

-

posebnosti izvajanja posameznih programov;

-

ciljne skupine programov;

-

trajanje vključitve ciljnih skupin v programe;

-

upravičene stroške programov;

-

način izbora izvajalcev aktivnosti posameznih programov;

-

potrebno dokumentacijo.

37. člen

(denarni prejemki in stroški v času vključenosti v ukrepe APZ)

(1)

Osebam, vključenim v ukrepe APZ, se lahko zagotavlja celotno ali delno pokrivanje stroškov vključitve z naslednjimi denarnimi prejemki:

-

dodatek za aktivnost;

-

dodatek za prevoz;

-

dodatek za stroške izobraževanja.

(2)

Denarni prejemki iz prejšnjega odstavka in njihova višina je odvisna od trajanja vključitve v program.

(3)

Denarni prejemki iz tega člena, vrsta prejemka in višina ter upravičenost do povračila stroškov zdravniškega pregleda in povračila stroškov zavarovanja za primer nesreče pri delu v zvezi s posameznim ukrepom APZ se podrobneje uredijo v podzakonskem aktu.

(4)

Delodajalcem, vključenim v izvajanje programov APZ in zunanjim izvajalcem programov APZ, se lahko zagotavlja celotno ali delno pokrivanje stroškov, ki so določeni v podzakonskem aktu iz prejšnjega odstavka.

2.1 Izbor in register zunanjih izvajalcev aktivnosti programov aktivne politike zaposlovanja

38. člen

(izbor zunanjih izvajalcev aktivnosti programov APZ)

(1)

Aktivnosti programov APZ lahko izvajajo zunanji izvajalci, ki so uvrščeni v register zunanjih izvajalcev aktivnosti programov APZ (v nadaljnjem besedilu: register zunanjih izvajalcev), in skladno s 102. členom tega zakona izvajalci, izbrani z javnim razpisom v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, ali z javnim naročilom, skladno predpisi, ki urejajo javno naročanje, in h katerim izvajalec ukrepov APZ napoti osebo iz ciljne skupine programa APZ.

(2)

Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se za zunanje izvajalce aktivnosti programov APZ, katerih vsebina je izvedba postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, štejejo izvajalci, vpisani v register izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij, ki ga skladno z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije, vodi Državni izpitni center. Za zunanje izvajalce aktivnosti programov APZ, se štejejo tudi izvajalci, vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja pri ministrstvu, pristojnem za izobraževanje.

39. člen

(register zunanjih izvajalcev)

(1)

Register zunanjih izvajalcev vodi izvajalec ukrepov APZ.

(2)

Register zunanjih izvajalcev je dostopen na spletni strani izvajalca ukrepov APZ.

(3)

Register zunanjih izvajalcev vsebuje naslednje podatke:

-

ime zunanjega izvajalca;

-

sedež zunanjega izvajalca;

-

registrirano dejavnost;

-

številko in datum izdaje odločbe o vpisu v register zunanjih izvajalcev;

-

odgovorno osebo zunanjega izvajalca;

-

datum vpisa oziroma izbrisa iz registra zunanjih izvajalcev;

-

aktivnosti, ki jih izvaja zunanji izvajalec.

40. člen

(pogoji za vpis v register zunanjih izvajalcev)

(1)

V register zunanjih izvajalcev se vpiše izbrani zunanji izvajalec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

-

je pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ki izkaže interes za izvajanje aktivnosti programa APZ;

-

ima pravno sposobnost za izvajanje aktivnosti programov APZ, za katere podaja predlog za vpis, ki se zahteva z zakonodajo, ki ureja izvajanje te aktivnosti;

-

izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, določene v javnem pozivu;

-

ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne poravnave ali likvidaciji;

-

ima poravnane vse davke in druge obvezne dajatve skladno z nacionalno zakonodajo;

-

ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja v zvezi s svojim poklicnim ravnanjem;

-

izvaja aktivnosti s področja tega zakona kot eno izmed dejavnosti, za katero je registriran.

(2)

Če izpolnjujejo pogoje iz tretje, četrte in pete alineje prejšnjega odstavka, se lahko v register zunanjih izvajalcev vpišejo tudi konfederacije ali zveze sindikatov, reprezentativnih na območju države, in združenja delodajalcev, reprezentativna na območju države.

41. člen

(postopek vpisa v register)

(1)

Vpis v register zunanjih izvajalcev se opravi na podlagi predloga za vpis, ki ga vloži zunanji izvajalec pri izvajalcu ukrepov APZ.

(2)

Predlog za vpis v register zunanjih izvajalcev se lahko vloži na posebej predpisanem obrazcu, ki ga skupaj s pozivom in tehnično specifikacijo storitev objavi izvajalec ukrepov APZ na svoji spletni strani.

(3)

Predlog za vpis v register zunanjih izvajalcev vsebuje:

-

izjavo o izpolnjevanju pogojev iz 40. člena tega zakona;

-

predlog izvedbe aktivnosti;

-

skladnost aktivnosti s programom APZ;

-

območje izvajanja dejavnosti;

-

reference z izvajanjem podobnih aktivnosti.

(4)

Če pride po vpisu zunanjega izvajalca v register zunanjih izvajalcev do sprememb programa APZ ali predpisov in te spremembe vplivajo na pogoje iz 40. člena tega zakona, se objavi poziv za dokazovanje izpolnjevanja spremenjenih pogojev.

42. člen

(odločanje v postopku)

(1)

Po prejemu formalno popolnega predloga za vpis v register zunanjih izvajalcev uradna oseba, ki odloča v postopku, ugotovi, ali zunanji izvajalec izpolnjuje pogoje iz 40. člena tega zakona. Če izvajalec ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, se njegova vloga zavrne.

(2)

Če zunanji izvajalec izpolnjuje zahtevane pogoje, uradna oseba presodi, ali je predlog izvedbe aktivnosti skladen s programom APZ in ali ima predlagatelj ustrezne reference.

(3)

Pri odločanju v postopku vpisa v register zunanjih izvajalcev iz 39. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe predpisa, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije v delu, ki ureja postopek za dodelitev sredstev.

43. člen

(vpis v register)

(1)

Vpis zunanjega izvajalca v register zunanjih izvajalcev se opravi na podlagi dokončne odločbe o vpisu, ki jo izda uradna oseba, ki odloča v postopku.

(2)

V primeru objave poziva za dokazovanje izpolnjevanja spremenjenih pogojev iz četrtega odstavka 41. člena tega zakona uradna oseba, ki odloča v postopku, izda dopolnilno odločbo oziroma odločbo o izbrisu iz registra zunanjih izvajalcev.

(3)

Z vpisom v register se zunanjemu izvajalcu prizna sposobnost za izvajanje aktivnosti programov APZ na ozemlju Republike Slovenije.

44. člen

(sklenitev pogodbe)

(1)

Pogodba z zunanjimi izvajalci, vpisanimi v register, se sklene na podlagi poziva registriranim zunanjim izvajalcem k predložitvi ponudbe za izvedbo aktivnosti posameznega programa.

(2)

Poziv k ponudbi za izvedbo posameznega programa se posreduje registriranim zunanjim izvajalcem, ki so v register vpisani za izvajanje aktivnosti programa na določenem območju.

(3)

Pogodba se sklene z enim ali več registriranimi zunanjimi izvajalci, ki so predložili ponudbo z najnižjo ceno, za največ dve leti.

(4)

Sprejemljiva je tista ponudba, katere cena ne presega zagotovljenih sredstev izvajalca ukrepov APZ, ali ponudba, katere cena ni višja od cen, ki veljajo za predmet posameznega programa na trgu.

(5)

Če izvajalec ukrepov APZ ne prejme nobene sprejemljive ponudbe, lahko zunanje izvajalce, ki so oddali ponudbo, povabi k pogajanjem o ceni, v primeru neuspešnih pogajanj pa lahko k sodelovanju povabi tudi izvajalca, ki ni vpisan v register zunanjih izvajalcev. Z njim lahko izvajalec ukrepov APZ sklene pogodbo o izvajanju posameznega programa, če izpolnjuje vse pogoje, zahtevane za vpis v register zunanjih izvajalcev, in če je program pripravljen izvesti po sprejemljivi ceni.

(6)

Neizbrane ponudnike se pisno obvesti o odločitvi v roku, določenem v pozivu k predložitvi ponudbe. Zoper odločitev je možen upravni spor.

(7)

Izvajalec ukrepov APZ mora objaviti obvestilo o sklenjenih pogodbah v 48 dneh po podpisu pogodb. Obvestilo se objavi na spletnih straneh izvajalca ukrepov APZ.

45. člen

(izbris iz registra zunanjih izvajalcev)

(1)

Izbris iz registra zunanjih izvajalcev se izvede:

-

na zahtevo zunanjega izvajalca;

-

če zunanji izvajalec preneha obstajati zaradi prenehanja dejavnosti;

-

če zunanji izvajalec na poziv za dokazovanje spremenjenih pogojev ne posreduje ustreznih dokazil;

-

če se zunanji izvajalec ne odziva na pozive izvajalca ukrepov APZ v zvezi z izvajanjem in poročanjem o aktivnostih;

-

če program preneha;

-

če zunanji izvajalec ne izpolnjuje več pogojev za vpis v register.

(2)

Uradna oseba, ki odloča v postopku, po uradni dolžnosti izda odločbo o izbrisu iz registra v 30 dneh potem, ko izve za razlog za izbris iz registra oziroma po prejemu predloga za izbris.

2.2 Izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja

47. člen

(izbor delodajalcev)

(1)

Izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ, se izvaja z javnim povabilom k oddaji ponudb v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, in predpisi, ki urejajo postopke, merila in načine dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog v delu, ki ureja postopek razdelitve javnih sredstev z javnim razpisom, če ta zakon ne določa drugače.

(2)

V postopku izbora delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.

47.a člen

(javno povabilo)

(1)

Javno povabilo, ki se objavi na spletnih straneh izvajalca ukrepa APZ najmanj tri delovne dni pred začetkom oddajanja ponudb, pripravi izvajalec ukrepa APZ.

(2)

Postopek javnega povabila vodi strokovna komisija, ki jo imenuje predstojnik izvajalca ukrepov APZ (v nadaljnjem besedilu: strokovna komisija). Predsednik strokovne komisije mora imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven.

(3)

Strokovna komisija obravnava ponudbe po vrstnem redu njihovega prispetja do porabe razpoložljivih finančnih sredstev. Izvajalec ukrepov APZ izbere ponudbo tistega delodajalca, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje in merila in katerega ponudba ustreza potrebam brezposelnih oseb na območju njegovega poslovanja, do porabe razpoložljivih finančnih sredstev.

(4)

Javno povabilo se pripravi tako, da omogoča pripravo popolne vloge za dodelitev sredstev in vsebuje vsaj:

-

naziv in sedež naročnika;

-

pravno podlago za izvedbo javnega povabila;

-

predmet javnega povabila;

-

namen in cilje javnega povabila;

-

ciljne skupine oseb,

-

pogoje za oddajo ponudb;

-

merila za ocenjevanje ponudb;

-

višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega povabila;

-

upravičene stroške delodajalca;

-

pristojnosti in odgovornosti delodajalca;

-

obdobje izvajanja aktivnosti;

-

rok, v katerem mora biti ponudba oddana in do katerega je javno povabilo odprto;

-

rok, v katerem mora izvajalec ukrepov obvestiti delodajalce o tem, da njihova ponudba ni bila izbrana;

-

navodilo za pripravo in oddajo ponudb;

-

kontaktne podatke, kjer lahko ponudniki dobijo dodatne informacije;

-

vzorec pogodbe.

(5)

Javno povabilo je odprto od datuma in ure določenega v javnem povabilu, do objave obvestila o zaprtju javnega povabila zaradi razdelitve razpoložljivih finančnih sredstev oziroma do poteka roka za oddajo ponudb, ki je določen v javnem povabilu.

(6)

Če izvajalec ukrepov APZ na podlagi števila vseh prejetih ponudb oceni, da razpoložljiva finančna sredstva ne bodo zadoščala za izbor že prejetih ponudb, lahko na svoji spletni strani objavi obvestilo o začasni ustavitvi zbiranja ponudb. Po pregledu ponudb, prejetih do objave obvestila, s katerim je bilo začasno ustavljeno zbiranje ponudb, izvajalec ukrepov APZ objavi obvestilo o zaprtju javnega povabila zaradi porabe razpoložljivih finančnih sredstev ali pa z obvestilom delodajalce povabi, da nadaljujejo z oddajo ponudb do objave obvestila o zaprtju javnega povabila ali do poteka roka za oddajo ponudb. Obvestila iz tega odstavka se objavijo na spletni strani izvajalca ukrepov APZ.

(7)

Če po objavi obvestila o zaprtju zaradi razdelitve finančnih sredstev delodajalec, katerega ponudba je bila izbrana, odstopi od sklenitve pogodbe, lahko izvajalec ukrepov APZ naknadno izbere ponudbo tistega delodajalca, ki je bila prejeta do datuma objave obvestila o zaprtju javnega povabila, je izpolnjevala vse pogoje in merila javnega povabila ter je bila po vrstnem redu prva med ponudbami, ki zaradi razdelitve finančnih sredstev niso bile izbrane, oziroma prva naslednja, če sproščena finančna sredstva, zaradi umika ponudbe ali odstopa od pogodbe že sprejetih delodajalcev, zadostujejo za njen izbor.

(8)

Javno povabilo se lahko zaradi porabe razpoložljivih finančnih sredstev začasno ustavi ali zapre v celoti, za posamezno regijo, posamezno območno službo izvajalca ukrepov APZ ali koledarsko leto.

(9)

Po objavi se lahko javno povabilo spremeni tako, da se zviša višina razpoložljivih finančnih sredstev in določi nov rok za oddajo ponudb. Sprememba velja od objave spremembe javnega povabila na spletni strani izvajalca APZ oziroma od datuma, določenega v spremembi javnega povabila.

47.b člen

(oddaja ponudbe)

(1)

Ponudbo sestavljajo prijavni obrazec, pisno soglasje osebe za obdelavo osebnih podatkov, kadar je predlagana za vključitev v ukrep APZ, in drugi dokumenti v skladu z javnim povabilom.

(2)

Ponudba se lahko odda elektronsko preko informacijskega sistema izvajalca ukrepov APZ ali po pošti. Na spletnih straneh izvajalca ukrepov APZ se objavijo navodila za oddajo ponudbe. Z javnim povabilom se lahko določi, da se ponudba odda le v elektronski obliki in hkrati določi način elektronske oddaje ponudbe.

(3)

Ponudba se odda v roku in na način, ki je določen v javnem povabilu.

(4)

Ponudba, ki ni oddana v roku in na način, določen z javnim povabilom, se s sklepom zavrže.

(5)

Delodajalec z oddajo ponudbe soglaša, da izvajalec ukrepov APZ v lastnih in uradnih evidencah državnih organov in nosilcev javnih pooblastil preveri izpolnjevanje pogojev za sodelovanje na javnem povabilu.

(6)

Če delodajalec na prijavnem obrazcu predlaga, da se oseba vključi v ukrep APZ, mora za namen preverjanja pogojev za njeno vključitev priložiti pisno soglasje osebe za vpogled in obdelavo naslednjih osebnih podatkov, v katere lahko zavod vpogleda v skladu s tem zakonom:

-

ime in priimek;

-

EMŠO, za tuje državljane pa datum rojstva in spol;

-

davčno številko;

-

državljanstvo;

-

naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča;

-

status (dijak, študent, zaposlen, samozaposlen, upokojenec, kmet - če se oseba o tem izjavi);

-

telefonsko številko in elektronski naslov, na katerem je oseba dosegljiva;

-

zavarovalno dobo;

-

delovno dobo.

(7)

Oddaja ponudbe pomeni, da delodajalec soglaša z vsemi pogoji, merili in ostalimi določili javnega povabila.

47.c člen

(obravnava ponudb)

(1)

Prejete ponudbe obravnavajo strokovne komisije iz drugega odstavka 47.a člena tega zakona po vrstnem redu njihovega prispetja. Odpiranje ponudb poteka najmanj enkrat na mesec in je javno. Izvajalec ukrepov APZ lahko zaradi velikega števila prejetih ponudb, kadar se obravnavajo podatki, ki so po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, označeni kot poslovna skrivnost, ali v primeru drugih objektivnih okoliščin določi, da odpiranje ponudb ni javno.

(2)

Pravočasna ponudba je ponudba, ki jo izvajalec ukrepov APZ prejme od odprtja javnega povabila do objave obvestila o zaprtju javnega povabila zaradi razdelitve razpoložljivih finančnih sredstev oziroma do poteka roka za oddajo ponudb, ki je določen v javnem povabilu. Elektronsko oddana ponudba se šteje za pravočasno, če jo v rokih iz prejšnjega stavka prejme informacijski sistem izvajalca ukrepov APZ.

(3)

Ponudba, ki ni oddana v roku iz prejšnjega odstavka, se s sklepom zavrže.

(4)

Popolna ponudba je ponudba, ki vsebuje vse z javnim povabilom določene obrazce oziroma dokumente. Če je ponudba nepopolna, se delodajalca pozove, da v roku treh dni od vročitve poziva ponudbo dopolni. Dopolnitev ponudbe se odda na enak način, kot je določen za oddajo ponudbe. Če delodajalec pomanjkljivosti odpravi v roku treh dni, se pri določitvi vrstnega reda za izbor ponudb šteje, da je bila ponudba oddana takrat, ko je bila prejeta dopolnitev, s katero so bile pomanjkljivosti odpravljene. Šteje se, da je bila ponudba oddana na zadnji dan roka za oddajo ponudb, če je bila dopolnjena v roku treh dni in po roku za oddajo ponudb. Ponudba, ki ni dopolnjena v roku in na način, kot je določeno s tem zakonom, se s sklepom zavrže.

(5)

Nerazumljiva je ponudba, v kateri navedeni podatki odstopajo od podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc, in ponudba, ki vsebuje napake ali nejasnosti. Delodajalca, ki odda nerazumljivo ponudbo, strokovna komisija v roku osmih dni od obravnave ponudbe pozove k njeni dopolnitvi oziroma pojasnitvi. Delodajalec mora ponudbo dopolniti oziroma pojasniti v roku petih dni od vročitve poziva strokovne komisije. V dopolnitvi oziroma pojasnitvi ponudbe delodajalec ne sme spreminjati delov ponudbe, ki bi lahko vplivali na višino upravičenih stroškov, in delov, ki bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale delodajalce. Dopolnitev oziroma pojasnitev ponudbe se odda na enak način, kot je določen za oddajo ponudbe. Če delodajalec pomanjkljivosti odpravi v roku petih dni, se pri določitvi vrstnega reda za izbor ponudb šteje, da je bila ponudba oddana takrat, ko je bila prejeta dopolnitev oziroma pojasnitev ponudbe, s katero so bile pomanjkljivosti odpravljene. Šteje se, da je bila ponudba oddana na zadnji dan roka za oddajo ponudb, če je bila dopolnjena v roku petih dni in po roku za oddajo ponudb.

47.č člen

(izbira ponudbe)

(1)

Komisija opravi strokovni pregled prejetih ponudb in preveri, če popolne ponudbe izpolnjujejo pogoje ter ponudbe oceni na podlagi meril, določenih v javnem povabilu.

(2)

Ponudba za posamezno javno povabilo se izbere po vrstnem redu prejetja popolnih vlog, ki izpolnjujejo pogoje in dosežejo minimalno število točk po merilih za ocenjevanje ponudb, kadar je to določeno, do porabe razpoložljivih finančnih sredstev.

(3)

Če razpoložljiva finančna sredstva ne zadoščajo za izbor vseh istočasno prejetih ponudb, ki izpolnjujejo pogoje in merila za ocenjevanje ponudb, se ponudbe izberejo po postopku in merilih, določenih z javnim povabilom.

(4)

Ponudba se lahko izbere delno ali v celoti.

(5)

Če ponudba ne izpolnjuje pogojev ali po merilih ne doseže zadostnih točk, se izda sklep o neizbiri ponudbe.

(6)

V primeru izpolnjevanja pogojev in zadostnih točk za izbor se izbor ponudbe, če je glede na ukrep to potrebno, nadaljuje z napotitvijo oseb, ki se bodo vključile v ukrep APZ oziroma z njihovim izborom. Podrobnosti napotovanja oseb, ki se bodo vključile v ukrep APZ oziroma njihovega izbora, se določijo z javnim povabilom.

(7)

Če delodajalec odstopi od ponudbe in v primerih, ki se štejejo, da je delodajalec odstopil od ponudbe, se postopek s sklepom ustavi.

(8)

Strokovna komisija pripravi predlog prejemnikov finančnih sredstev. O izbiri ponudbe na njen predlog odloči predstojnik izvajalca ukrepa APZ.

(9)

Seznam delodajalcev, katerih ponudba je bila izbrana, se javno objavi.

47.d člen

(sklep o izbiri oziroma neizbiri)

(1)

Delodajalcu, katerega ponudba je izbrana, se skupaj s sklepom o izbiri v roku, določenem v javnem povabilu, pošljeta tudi pogodba in poziv k njenemu podpisu. Če se delodajalec v osmih dneh od vročitve sklepa o izbiri na poziv k podpisu pogodbe ne odzove, se šteje, da je od ponudbe odstopil.

(2)

Delodajalcu, katerega ponudba ni bila izbrana, se vroči sklep o neizbiri, pri čemer mora biti sklep poslan v roku, ki je določen z javnim povabilom.

(3)

V sklepu o izbiri oziroma neizbiri morajo biti navedeni razlogi za odločitev.

47.e člen

(pravno varstvo)

(1)

Zoper sklepe, izdane v postopku izbora delodajalcev po tem oddelku zakona, ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

(2)

Vložitev tožbe v upravnem sporu ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi izvajalci.

(3)

V upravnem sporu se presoja skladnost izdanega sklepa s tem zakonom, z vsebino javnega povabila, ki predstavlja vsebinski okvir za odločanje, smernicami in načrtom APZ ter katalogom ukrepov APZ.

47.f člen

(splošni pogoji)

(1)

Delodajalec, ki odda ponudbo na javno povabilo, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

1.

je pravna ali fizična oseba vsaj 12 mesecev vpisana v Poslovni register Slovenije,

2.

ima odprt transakcijski račun, ki je vpisan v uradne evidence pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve,

3.

nad njim ni s sklepom začet stečajni postopek, postopek prenehanja, postopek prisilne poravnave ali postopek likvidacije,

4.

je oddal ponudbo v okviru registrirane ali s predpisom ali z aktom o ustanovitvi določene dejavnosti, za katere ima tudi vse z zakonom predpisane listine o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti,

5.

ima s pogodbo o zaposlitvi najmanj tri mesece pred oddajo ponudbe zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba, pri čemer se šteje, da je pogoj izpolnjen, če je zaposlena oseba ali samozaposlena oseba v tem obdobju na tej podlagi obvezno zavarovana za najmanj polovico polnega delovnega časa, pri čemer se v število zaposlenih pri ponudniku za preveritev tega pogoja ne vštevajo osebe s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del,

6.

na zadnji dan meseca pred mesecem vložitve ponudbe nima neporavnanih zapadlih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje Finančna uprava Republike Slovenije v vrednosti, večji od 50 eurov,

7.

je v zadnjih treh mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja,

8.

na dan oddaje ponudbe ni vpisan v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami iz pete alineje 122. člena tega zakona,

9.

do izvajalca ukrepa APZ nima neporavnanih obveznosti na podlagi pogodb o dodelitvi sredstev APZ,

10.

v zadnjih 12 mesecih pred oddajo ponudbe ni kršil pogodbenih obveznosti pri izvajanju programov APZ. Če je huje kršil pogodbene obveznosti pri izvajanju programov javnih del ali pri izvajanju programov usposabljanja, v katere se vključujejo posebej ranljive brezposelne osebe, in mu je izvajalec ukrepa APZ izdal pisno obvestilo, se obdobje preverjanja iz te točke podaljša na 24 mesecev.

(2)

Z javnim povabilom se lahko določi tudi pogoje, ki izhajajo iz pravil, ki veljajo za dodeljevanje državnih pomoči, pomoči po pravilu »de minimis« ter pravil za koriščenje sredstev Evropskih strukturnih skladov in drugih finančnih virov.

(3)

Kadar je zaradi potreb na trgu dela in glede na predmet, cilje in namen posameznega javnega povabila to potrebno, se lahko z javnim povabilom merila iz drugega odstavka 47.g člena tega zakona določi kot eden ali več dodatnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati delodajalec.

(4)

Z javnim povabilom se lahko, upoštevajoč namen, predmet in cilje javnega povabila, določi skupine delodajalcev, ki ne morejo biti vključeni v izvajanje ukrepov APZ.

(5)

Dan, na katerega morajo biti izpolnjeni pogoji, se določi z javnim povabilom.

47.g člen

(merila za ocenjevanje ponudb)

(1)

Z javnim povabilom se lahko določi eno ali več meril za ocenjevanje ponudb delodajalcev, ki izpolnjujejo pogoje javnega povabila.

(2)

Merila za ocenjevanje ponudb se lahko nanašajo na:

1.

prijavljeni program,

2.

število oseb, ki se lahko vključijo, in možnost oddaje več ponudb,

3.

predhodno vključenost v ukrepe APZ in s tem povezane omejitve in zahteve, tako na strani delodajalca kot na strani osebe, ki se vključuje v program,

4.

omejitve in zahteve glede oseb, ki se lahko vključijo v program,

5.

lastnosti in osebne okoliščine oseb, ki se lahko vključijo v program,

6.

potrebe in razmere na trgu dela na območju Republike Slovenije ali v posamezni regiji,

7.

socialni in geografski položaj delodajalca,

8.

prispevek oziroma usmerjenost delodajalca k trajnostnemu razvoju, digitalnemu ali zelenemu prehodu,

9.

posebne zahteve, ki se nanašajo na delovno mesto,

10.

stanje brezposelnosti v Republiki Sloveniji ali posamezni regiji,

11.

število zaposlenih pri delodajalcu in velikost delodajalca,

12.

lastnosti, ki jih mora izpolnjevati delodajalec,

13.

zahteve, ki izhajajo iz tega zakona, kot so ugotovljena ustreznost in primernost vključitve v program, opredeljeni zaposlitveni cilji v zaposlitvenem načrtu ali drugo,

14.

sankcije, izrečene na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno,

15.

druga merila, določena z javnim povabilom, glede na stanje trga dela in namen ter cilje javnega povabila, v skladu s tem zakonom.

(3)

Merila za ocenjevanje ponudb iz prejšnjih odstavkov tega člena morajo biti skladna s tem zakonom, smernicami in načrtom za izvajanje ukrepov APZ ter katalogom ukrepov APZ ter predmetom, ciljem in namenom posameznega javnega povabila.

48. člen

(dodelitev subvencije za samozaposlitev)

Subvencije za samozaposlitev se dodelijo na podlagi zaposlitvenega načrta.

2.3 Javna dela

49. člen

(javna dela)

Javna dela so poseben program v okviru ukrepa kreiranja delovnih mest.

50. člen

(namen in čas vključitve v javna dela)

(1)

Javna dela so namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb (v nadaljnjem besedilu: dolgotrajno brezposelna oseba), njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest.

(2)

Dolgotrajno brezposelna oseba je lahko vključena v javna dela največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko ponovno vključi najdlje še za tri leta. Ciljne skupine dolgotrajno brezposelnih oseb, ki se lahko ponovno vključijo v javna dela, in obdobje ponovne vključitve se določijo v katalogu APZ.

(3)

Za ponovno vključitev se šteje vključitev, ki se opravi pred iztekom šestih mesecev od izteka zadnje vključitve v javna dela.

(4)

Ne glede na določbo 53. člena tega zakona lahko občina z namenom aktiviranja njenih brezposelnih občanov sprejme program javnih del, če v celoti zagotovi sredstva za njegovo izvajanje in pred sprejemom programa javnih del pridobi soglasje zavoda. Zavod soglasje poda, če je predlagani program javnih del skladen z objavljenim javnim povabilom za izbiro izvajalcev javnih del.

51. člen

(posebnosti pogodbe)

(1)

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena zaradi opravljanja javnih del, se sklene ob upoštevanju posebnosti glede višine plačila za delo, trajanja letnega dopusta in razlogov za njeno prenehanje, ki so določeni v tem zakonu.

(2)

Med vključitvijo je udeleženec upravičen do letnega dopusta, ki traja štiri tedne, in v primerih, za katere tako določa zakon, ki ureja delovna razmerja, pravico do dodatnih dni letnega dopusta. Za pridobitev pravice do letnega dopusta in načina njegove izrabe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.

(3)

Udeleženec javnih del je lahko največ do ene četrtine delovnega časa vključen v programe usposabljanja in izobraževanja. Ciljne skupine udeležencev javnih del, ki se lahko vključijo v navedene programe, se določijo v katalogu APZ.

(4)

Udeležencem javnih del se ne sme naložiti opravljanja nadurnega dela.

52. člen

(višina plače in drugi prejemki iz delovnega razmerja)

(1)

Po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za opravljanje javnih del, je udeleženec upravičen do plače, izražene v deležu od minimalne plače po ravneh strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti za delo, ki ga opravlja v programu javnih del, in sicer:

-

za 1., 2., 3. in 4. raven izobrazbe po slovenskem ogrodju kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: SOK) 100 odstotkov minimalne plače;

-

za 5. raven izobrazbe po SOK 105 odstotkov minimalne plače;

-

za 6. in 7. raven izobrazbe po SOK 115 odstotkov minimalne plače;

-

za 8. raven izobrazbe po SOK 125 odstotkov minimalne plače.

(2)

Izvajalec javnih del mora udeležencu javnih del izplačati plačo v skladu s prejšnjim odstavkom ter druge prejemke iz delovnega razmerja.

53. člen

(delež sofinanciranja)

(1)

Zavod subvencionira zaposlitev udeležencev javnih del glede na raven izobrazbe udeleženca in regijo, v kateri se izvaja program javnega dela.

(2)

Višina subvencije znaša 70 odstotkov plače, določene v prvem odstavku 52. člena tega zakona. Višina subvencije se lahko poveča glede na razvitost regije in glede na strukturo brezposelnih največ za 50 odstotkov. Povečanje subvencije se določi v Katalogu ukrepov APZ glede na stanje trga dela v Republiki Sloveniji.

(3)

Zavod lahko zagotavlja sredstva za izvajanje programov usposabljanja in izobraževanja iz tretjega odstavka 51. člena tega zakona.

(4)

Naročnik oziroma izvajalec javnih del zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike plač udeležencev in za izplačilo drugih prejemkov iz delovnega razmerja.

(5)

Izbor programov javnih del ter programov usposabljanja in izobraževanja iz tretjega odstavka tega člena se podrobneje uredita v podzakonskem aktu.

3. Zavarovanje za primer brezposelnosti

54. člen

(obvezno zavarovanje)

(1)

Obvezno se za primer brezposelnosti zavarujejo:

-

osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji;

-

osebe, ki po prenehanju delovnega razmerja prejemajo nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje;

-

izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti v Republiki Sloveniji ali v organih lokalne samouprave, če prejemajo za to funkcijo plačo;

-

državljani Republike Slovenije, ki so na ozemlju Republike Slovenije zaposleni pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih, če ni z mednarodno pogodbo drugače določeno in zaposleni pri tujih delodajalcih, za katere se v skladu s predpisi EU uporablja zakonodaja Republike Slovenije;

-

samozaposlene osebe;

-

oskrbovalci družinskega člana v skladu z zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo;

-

osebe, ki so na podlagi poklicnega opravljanja rejniške dejavnosti obvezno zavarovane skladno z določbami zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti, če niso zavarovane na drugi podlagi;

-

upravičenci do starševskih nadomestil, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času starševskega dopusta, po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke;

-

starši, ki zapustijo trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok za čas upravičenosti do plačila prispevkov po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo;

-

prejemniki denarnega nadomestila za primer brezposelnosti;

-

prejemniki nadomestila, ki nimajo pravice do dopusta po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo;

-

prejemniki delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo;

-

upravičenci, ki delajo krajši delovni čas od polnega zaradi starševstva po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo.

(2)

Če oseba istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več podlagah, določenih v tem zakonu, se obvezno zavaruje po tisti podlagi, ki je kot prednostna zavarovalna podlaga za isto pravno razmerje določena v zakonu, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

55. člen

(trajanje obveznega zavarovanja)

(1)

Zavarovanje za primer brezposelnosti traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja.

(2)

Obvezno zavarovanje oseb iz pete alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona traja:

-

od dneva vpisa v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov ali v drug register, ki je predpisan za določeno dejavnost oziroma z dnem izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti do dneva izbrisa iz registra, vrnitve ali odvzema takšnega dovoljenja ali z nastopom pravnomočnosti prepovedi opravljanja dejavnosti;

-

z dnem pričetka opravljanja samostojne dejavnosti do zaključka prenehanja opravljanja te dejavnosti v drugih primerih.

56. člen

(prekinitev obveznega zavarovanja)

Obvezno zavarovanje se prekine v obdobju:

-

suspenza pogodbe o zaposlitvi po predpisih, ki urejajo delovna razmerja;

-

začasne prekinitve pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje;

-

pripora, prestajanja zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega zavarovanci iz pete in šeste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona ne morejo opravljati dejavnosti ali dela več kot šest mesecev.

57. člen

(prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje)

(1)

V obvezno zavarovanje se lahko prostovoljno vključijo:

-

slovenski državljani v delovnem razmerju z delodajalcem v tuji državi, ki po vrnitvi v domovino ne morejo uveljavljati pravic za primer brezposelnosti na drugi podlagi,

-

zakonci in zunajzakonski partnerji slovenskih državljanov, zaposlenih v tuji državi, ki so bili neposredno pred odhodom v tujino v delovnem razmerju ali samozaposleni,

-

osebe v času suspenza pogodbe o zaposlitvi po predpisih o delovnih razmerjih,

-

zakonci ali zunajzakonski partnerji diplomatov in drugih javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, če so bili v obdobju enega leta pred odhodom v tujino prijavljeni na zavodu kot brezposelne osebe vsaj šest mesecev,

-

zakonci ali zunajzakonski partnerji diplomatov in drugih javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, če so bili v obdobju enega leta pred odhodom v tujino vključeni v zavarovanje za primer brezposelnosti vsaj šest mesecev,

če niso obvezno zavarovani po tem zakonu.

(2)

V prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti se osebe iz prejšnjega odstavka vključijo s sklenitvijo pogodbe o prostovoljnem zavarovanju in prijavo v zavarovanje po predpisih, ki urejajo prijavo v obvezna socialna zavarovanja.

(3)

Pogodbo o prostovoljnem zavarovanju sklene zavod po predhodni ugotovitvi, da je osebi na podlagi njenega predloga za sklenitev pogodbe o prostovoljnem zavarovanju mogoče priznati lastnost prostovoljno zavarovane osebe.

(4)

Osebe iz druge, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena sklenejo pogodbo o prostovoljnem zavarovanju pred odhodom v tujino.

(5)

Vključitev v prostovoljno zavarovanje traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja oziroma do izstopa iz zavarovanja. Obstoj, trajanje in prenehanje pravnega razmerja oziroma lastnost zavarovane osebe ugotavlja zavod.

(6)

Prostovoljni zavarovanci imajo pod pogoji iz tega zakona enake pravice kot obvezni zavarovanci.

4. Pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja

58. člen

(vrste pravic iz zavarovanja)

(1)

Pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti so:

-

pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti;

-

pravica do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja;

-

pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje eno leto pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

(2)

Pravice na podlagi plačanih prispevkov zavarovanci uresničujejo po predpisih, ki urejajo posamezno vrsto socialnega zavarovanja.

59. člen

(minimalno obdobje zavarovanja za pridobitev pravice in plačilo prispevkov)

(1)

Pravici iz zavarovanja za primer brezposelnosti iz prve in druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena se priznata brezposelni osebi, ki je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana za primer brezposelnosti najmanj deset mesecev v zadnjih 24 mesecih, pri čemer se v zavarovalno dobo ne štejeta zavarovanje, ki se je pri ugotavljanju izpolnjevanja navedenega pogoja že upoštevalo, niti zavarovanje na podlagi desete in enajste alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se brezposelni osebi, mlajši od 30 let, priznata pravici iz prejšnjega odstavka, če je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana najmanj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih.

(3)

Pravice iz zavarovanja pridobi zavarovanec izključno na podlagi plačila prispevkov, če zakon za posamezen primer ne določa drugače.

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek pridobi pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti tudi oseba, ki je bila vključena v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, delodajalec kot zavezanec za plačilo prispevkov pa prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti ni plačal, in sicer ne glede na možnost njihove izterjave. Zavarovancem se v teh primerih v zavarovalno dobo šteje celotno obdobje trajanja delovnega razmerja.

60. člen

(določitev trajanja denarnega nadomestila)

(1)

Brezposelni osebi se prizna denarno nadomestilo v trajanju:

-

treh mesecev za zavarovalno dobo od deset mesecev do pet let,

-

šestih mesecev za zavarovalno dobo od pet do 15 let,

-

devetih mesecev za zavarovalno dobo od 15 do 25 let,

-

12 mesecev za zavarovalno dobo nad 25 let,

-

19 mesecev za zavarovance, starejše od 53 let, in za zavarovalno dobo več kot 25 let,

-

25 mesecev za zavarovance, starejše od 58 let, in za zavarovalno dobo več kot 28 let.

(2)

Brezposelni osebi, mlajši od 30 let, se prizna denarno nadomestilo v trajanju dveh mesecev za zavarovalno dobo od šest do deset mesecev.

(3)

Delodajalcu se za čas trajanja odsotnosti z dela, ki jo po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, mora omogočiti delavcu iz prvega odstavka 14. člena tega zakona zaradi vključevanja v ukrepe po tem zakonu, kot nadomestilo stroška bruto plače, izplačane delavcu za dneve njegove odsotnosti z dela, izplača znesek v višini nadomestila plače iz tretjega odstavka 97. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US). Navedeno velja tudi, če se delavec kljub odobreni odsotnosti z dela ne prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve ali se ne prijavi pravočasno ali ob sicer pravočasni prijavi neupravičeno ne izpolnjuje obveznosti, dogovorjenih z zaposlitvenim načrtom.

(4)

Izplačilo delodajalcu po določbi prejšnjega odstavka se izvrši na podlagi odločbe, ki jo izda zavod po uradni dolžnosti skupaj z odločbo, s katero se delavcu prizna pravica do denarnega nadomestila.

(5)

Če se delavec po izteku odpovednega roka ne prijavi v evidenco brezposelnih oseb in ne uveljavlja pravice do denarnega nadomestila, se izplačilo nadomestila plače iz tretjega odstavka tega člena delodajalcu prizna na podlagi njegovega zahtevka, če ga vloži najpozneje v treh mesecih po prenehanju delovnega razmerja delavca.

61. člen

(osnova za odmero pravice)

(1)

Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju osmih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. Osnova za odmero denarnega nadomestila za zavarovanca iz drugega odstavka prejšnjega člena je njegova povprečna mesečna plača, prejeta v obdobju petih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti.

(2)

Če je zavarovanec v obdobju iz prejšnjega odstavka prejemal nadomestilo plače v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševsko varstvo, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva povprečna plača, prejeta za zadnjih osem mesecev. Če je zavarovanec plačo prejemal krajše obdobje, se za manjkajoče mesece upošteva prejeto nadomestilo.

(3)

Zavarovancu, ki je v obdobju iz prvega odstavka tega člena delal krajši delovni čas v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševski dopust, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva prejeta plača, preračunana na polni delovni čas.

(4)

Zavarovancu, ki v obdobju iz prvega odstavka tega člena ni prejemal plače niti nadomestila plače, se v osnovo za odmero denarnega nadomestila upošteva plača, prejeta za zadnjih osem mesecev, oziroma se, če je plačo prejemal krajše obdobje, za manjkajoče mesece upošteva njegova osnovna plača, povečana za dodatek za delovno dobo, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi delal.

(5)

Osnova za odmero denarnega nadomestila samozaposlenih in tistih, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni prostovoljno, je povprečna osnova, od katere so bili v obdobju iz prvega odstavka tega člena - oziroma pri prostovoljnih zavarovancih v obdobju enajstih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti - plačani prispevki.

(6)

Osnova za odmero denarnega nadomestila se ugotavlja na podlagi podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev, ki jih zavezanci posredujejo davčnemu organu na predpisanih obrazcih (REK obrazci). Če zavezanec davčnemu organu za delavca ni posredoval predpisanih REK obrazcev, se osnova za odmero denarnega nadomestila določi na podlagi podatkov, ki jih zavodu na njegovo zahtevo posreduje delodajalec.

62. člen

(višina denarnega nadomestila)

(1)

Denarno nadomestilo se prve tri mesece odmeri v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo odmeri v višini 50 odstotkov od osnove.

(2)

Denarno nadomestilo, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, se zavarovancu izplačuje:

-

prve tri mesece najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 130 odstotkov minimalne plače,

-

naslednje tri mesece najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 110 odstotkov minimalne plače,

-

naslednje tri mesece najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 100 odstotkov minimalne plače,

-

naslednje tri mesece najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 90 odstotkov minimalne plače,

-

po dvanajstih mesecih pa najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 80 odstotkov minimalne plače.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek se zavarovancu, ki je bil v zadnjih desetih mesecih več kot polovico časa zaposlen s krajšim delovnim časom od polnega, ali je opravljal delo v tem obsegu na drugi pravni podlagi, višina denarnega nadomestila odmeri brez upoštevanja določbe prejšnjega odstavka o najnižjem denarnem nadomestilu. Prejšnji stavek se ne uporablja za zavarovance iz tretjega odstavka prejšnjega člena, ki so v tem obdobju delali krajši delovni čas od polnega v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševski dopust.

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek se brezposelni osebi, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, in se je v drugo državo članico EU, EGP ali Švicarsko konfederacijo dnevno ali najmanj enkrat tedensko vozila na delo, in je pred nastankom brezposelnosti v tej državi članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji pridobila celotno zavarovalno dobo iz prvega odstavka 59. člena tega zakona, prizna denarno nadomestilo največ v višini 1.785 eurov, pri čemer se tako določeni najvišji znesek denarnega nadomestila brezposelni osebi prizna:

-

~~za prve tri mesece prejemanja denarnega nadomestila;~~

-

za prvih pet mesecev prejemanja denarnega nadomestila, če je brezposelna oseba pred nastankom brezposelnosti v tej državi članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji pridobila najmanj 12 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 24 mesecih in ima v skladu s prvim odstavkom 60. člena tega zakona pravico do denarnega nadomestila v trajanju šest mesecev ali več.

[Opomba TFL: Ne glede na določbo spremenjenega 62. člena zakona se nespremenjena določba četrtega odstavka uporablja, dokler znesek najvišjega denarnega nadomestila iz prve alineje drugega odstavka 62. člena zakona ne preseže 1.785 eurov.]

(4)

Zavarovancu pripada nadomestilo za tiste dneve, ki se ob upoštevanju 40-urnega delovnega časa kot polnega delovnega časa in petdnevnega delovnega tedna štejejo kot delovni dnevi, in za dela proste dneve, določene z zakonom.

(5)

Denarno nadomestilo, odmerjeno po določbah tega člena, se usklajuje v skladu z rastjo minimalne plače.

63. člen

(razlogi za odklonitev pravice)

(1)

Pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji.

(2)

Med razloge iz prejšnjega odstavka se šteje prenehanje pogodbe o zaposlitvi:

-

na podlagi pisnega sporazuma;

-

zaradi redne odpovedi, ki jo je podal delavec, razen v primeru, ko zakon, ki ureja delovna razmerja, določa, da ima delavec kljub redni odpovedi enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov;

-

zaradi delodajalčeve redne odpovedi, podane delavcu iz krivdnega razloga;

-

zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti v primerih, ko je delodajalec delavcu ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, delavec pa je to ponudbo odklonil;

-

zaradi delodajalčeve izredne odpovedi;

-

zaradi izredne odpovedi s strani delodajalca prenosnika, ker je delavec odklonil prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku;

Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)

Časovnica