62. člen ZUTD

62. člen

(višina denarnega nadomestila)

(1)

Denarno nadomestilo se prve tri mesece odmeri v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo odmeri v višini 50 odstotkov od osnove.

(2)

Najnižji znesek denarnega nadomestila ne sme biti nižji od 530,19 eura.

(3)

Najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 892,50 eurov.

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek se brezposelni osebi, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, in se je v drugo državo članico EU, EGP ali Švicarsko konfederacijo dnevno ali najmanj enkrat tedensko vozila na delo, in je pred nastankom brezposelnosti v tej državi članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji pridobila celotno zavarovalno dobo iz prvega odstavka 59. člena tega zakona, prizna denarno nadomestilo največ v višini 1.785 eurov, pri čemer se tako določeni najvišji znesek denarnega nadomestila brezposelni osebi prizna:

~~za prve tri mesece prejemanja denarnega nadomestila;~~

za prvih pet mesecev prejemanja denarnega nadomestila, če je brezposelna oseba pred nastankom brezposelnosti v tej državi članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji pridobila najmanj 12 mesecev zavarovalne dobe v zadnjih 24 mesecih in ima v skladu s prvim odstavkom 60. člena tega zakona pravico do denarnega nadomestila v trajanju šest mesecev ali več.

[Opomba TFL: Ne glede na določbo spremenjenega 62. člena zakona se nespremenjena določba četrtega odstavka uporablja, dokler znesek najvišjega denarnega nadomestila iz prve alineje drugega odstavka 62. člena zakona ne preseže 1.785 eurov.]

(5)

Če je bil zavarovanec v zadnjih devetih mesecih več kot polovico časa zaposlen s krajšim delovnim časom od polnega, ki v povprečju ni presegel 15 ur na teden, ali je opravljal delo v tem obsegu na drugi pravni podlagi, se višina denarnega nadomestila odmeri sorazmerno času trajanja zaposlitve na mesec brez upoštevanja določbe drugega odstavka tega člena o najnižjem denarnem nadomestilu.

(4)

Zavarovancu pripada nadomestilo za tiste dneve, ki se ob upoštevanju 40-urnega delovnega časa kot polnega delovnega časa in petdnevnega delovnega tedna štejejo kot delovni dnevi, in za dela proste dneve, določene z zakonom.

(5)

Denarno nadomestilo, odmerjeno po določbah tega člena, se usklajuje v skladu z rastjo minimalne plače.

[Opomba TFL: Določbe spremenjenega drugega in tretjega odstavka se začnejo uporabljati z dnem 1. 1. 2026. Do takrat se uporabljajo nespremenjene določbe zakona.]

Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)