V praksi se pogosto pojavi vprašanje, ali lahko zaposleni uveljavlja t. i. izredni dopust, ko je že porabil svoj celotni letni dopust. Slovenska delovnopravna zakonodaja pojma izredni dopust ne pozna kot enotne pravice – gre za splošni izraz, ki se uporablja za različne oblike odsotnosti z dela iz osebnih razlogov.

Najpogosteje se ta izraz nanaša na:

• Plačano odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin (posebne življenjske situacije).
• Neplačano odsotnost z dela (neplačan dopust) na željo delavca.

Obe obliki sta ločeni od letnega dopusta in imata različne pogoje koriščenja.

Plačana odsotnost z dela zaradi osebnih okoliščin

Plačana odsotnost pomeni, da delavec v času odsotnosti prejema 100 % nadomestilo plače, do odsotnost z dela pa je upravičen zaradi vnaprej določenih osebnih okoliščin.

Ta pravica ni odvisna od tega, ali je letni dopust že izkoriščen. Če pride do določenega dogodka, lahko delavec odsotnost uveljavlja ne glede na preostanek dopusta.

Splošni okvir za to določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), dopolnjujejo pa ga kolektivne pogodbe, ki natančno določijo, za katere primere in koliko dni odsotnosti pripada.

Primeri iz kolektivnih pogodb

Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo:
Do 7 dni plačane odsotnosti letno za primere, kot so:

• lastna poroka,
• smrt zakonca, otroka, staršev,
• smrt starih staršev, bratov, sester,
• hujša nesreča, ki prizadene delavca,
• selitev.

Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva:
Do 7 dni plačane odsotnosti v primeru razglasitve epidemije nalezljive bolezni.

Plačana odsotnost se odobri ob nastopu dogodka in ne glede na stanje letnega dopusta.

Neplačana odsotnost z dela (neplačan dopust)

Neplačana odsotnost pomeni, da delavec začasno preneha delati in je tako brez izplačila plače, delovno razmerje pa še vedno obstaja.

Pri tem ne gre za avtomatsko pravico, ampak za dogovor z delodajalcem.

Delodajalec lahko takšno prošnjo zaposlenega tudi zavrne, če bi odsotnost preveč motila delovni proces.

Nekatere kolektivne pogodbe izrecno določajo, da se neplačana odsotnost lahko odobri tudi za primere, ko bi sicer pripadala plačana odsotnost, če je letni dopust že porabljen.

Primer:

Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa:
Delodajalec lahko odobri neplačano odsotnost za iste razloge kot plačano odsotnost, če delavec nima več letnega dopusta.

Postopek odobritve

Kolektivna pogodba za dejavnost poslovanja z nepremičninami:
Delavec mora pisno zaprositi za neplačano odsotnost najmanj 7 delovnih dni pred načrtovanim začetkom odsotnosti.

Status med neplačano odsotnostjo

Delovno razmerje traja, vendar večina pravic in obveznosti miruje.

Delodajalec in delavec se lahko dogovorita o plačilu prispevkov za socialno varnost v tem času.

Postopek za uveljavljanje odsotnosti, ko je dopust že porabljen

Korak 1: Preverite pravno podlago

Poglejte kolektivno pogodbo, ki zavezuje vašega delodajalca ter preverite interne akte podjetja (pravilnike).

Korak 2: Oddajte pisno vlogo

Jasno navedite razlog odsotnosti (poroka, smrt v družini, osebni projekt, daljše potovanje …). Koristno je priložiti dokazila (npr. vabilo na poroko, mrliški list).

Korak 3: Roki za vložitev

Za neplačano odsotnost upoštevajte roke iz kolektivne pogodbe (pogosto 7 dni pred začetkom).

Korak 4: Odločitev delodajalca

Plačana odsotnost: Če so pogoji izpolnjeni, jo mora odobriti.

Neplačana odsotnost: Diskrecijska odločitev delodajalca glede na delovni proces.

Korak 5: Pravno varstvo

Če menite, da je bila plačana odsotnost neupravičeno zavrnjena, lahko:

V 8 dneh od prejema odločitve zahtevate odpravo kršitve pri delodajalcu.

Če ne uspe, v naslednjih 30 dneh vložite tožbo na delovnem sodišču.