Letni dopust po ZDR-1 je temeljna pravica vsakega zaposlenega v Republiki Sloveniji. Natančno je opredeljen v 8. poglavju Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki določa pogoje za pridobitev, trajanje, določanje in izrabo letnega dopusta. Pravilno razumevanje teh določb je ključno tako za delavce kot delodajalce, saj so s tem povezane številne obveznosti in pravice.
Pridobitev pravice in minimalno trajanje letnega dopusta
ZDR-1 določa, da delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja. To pomeni, da že ob sami sklenitvi pogodbe o zaposlitvi nastane pravica do dopusta, ne glede na to, koliko časa je delavec zaposlen.
Letni dopust po ZDR-1 ne sme biti krajši kot štiri tedne, in sicer ne glede na to, ali delavec dela s polnim ali krajšim delovnim časom. Število dni dopusta je odvisno od števila delovnih dni v tednu po razporeditvi delovnega časa pri posameznem delodajalcu.
Zakon določa tudi dodatne dni dopusta za nekatere skupine delavcev:
- Starejši delavec, invalid, delavec z vsaj 60-odstotno telesno okvaro in delavec, ki neguje otroka s posebnimi potrebami, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni dopusta.
- Delavec z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let, ima pravico do enega dodatnega dneva dopusta za vsakega takega otroka.
Določanje daljšega trajanja letnega dopusta
Po ZDR-1 dopust lahko presega zakonski minimum, če je tako določeno s kolektivno pogodbo ali individualno pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec je dolžan delavca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta najkasneje do 31. marca tekočega leta. Obvestilo je lahko tudi elektronsko, če je delodajalec določil tak način komunikacije.
Pomembno je, da se v letni dopust ne vštevajo prazniki in dela prosti dnevi, odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe ter druge upravičene odsotnosti.
Sorazmerni del letnega dopusta
Delavec, ki je zaposlen le del koledarskega leta, ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta. To pomeni, da mu pripada 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve v koledarskem letu.
V primeru, da je delavec v istem letu zaposlen pri več delodajalcih, mu mora vsak zagotoviti sorazmerni del dopusta, razen če se drugače dogovorijo.
Izraba letnega dopusta
Letni dopust se lahko izrabi v več delih, vendar mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec lahko zahteva, da delavec planira vsaj dva tedna dopusta za tekoče leto, kar omogoča boljšo organizacijo dela.
Delavec mora najmanj dva tedna dopusta izrabiti do konca tekočega koledarskega leta, preostanek pa lahko, v dogovoru z delodajalcem, izrabi do 30. junija naslednjega leta. Če delavec zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego otroka ni mogel izrabiti dopusta, ima pravico do izrabe do 31. marca leta po letu prenosa.
Delavci, ki opravljajo delo v tujini, lahko – če tako določa kolektivna pogodba – izrabo prenesejo do konca naslednjega koledarskega leta.
Letni dopust po ZDR-1 se izrablja ob upoštevanju potreb delovnega procesa in družinskih obveznosti delavca. Zakonodaja omogoča določeno mero fleksibilnosti:
- Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti vsaj en teden dopusta v času šolskih počitnic.
- Vsak delavec ima pravico izrabiti en dan dopusta po lastni izbiri, o čemer mora delodajalca obvestiti najkasneje tri dni prej.
- Delodajalec lahko izrabo dopusta po prejšnjih dveh točkah zavrne, če bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces.
Neveljavnost odpovedi pravici do letnega dopusta
ZDR-1 izrecno določa, da ni veljavna nobena izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta. Prav tako ni veljaven sporazum o denarnem nadomestilu za neizrabljen dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.
Kolektivne pogodbe in sodna praksa
Kolektivne pogodbe pogosto določajo dodatne pogoje glede izrabe dopusta. Na primer:
- Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije določa pravico delavca, da trikrat letno izrabi po en dan dopusta po lastni izbiri, če o tem obvesti delodajalca tri dni prej. Delodajalec ga lahko zavrne le, če bi to resneje ogrozilo delovni proces.
- Kolektivna pogodba premogovništva Slovenije opredeljuje dodatne dneve dopusta glede na delovno dobo, tarifni razred in pogoje dela.
Tudi sodna praksa ima pomembno vlogo pri razlagi določb o letnem dopustu. Primeri iz sodb:
- VDSS Pdp 581/2018: Delodajalec mora delavca pravočasno in jasno obvestiti o pravici do dopusta.
- VDSS Pdp 1072/2014: Delodajalec ne more samovoljno zavrniti izrabe dopusta, razen če bi to ogrozilo delovni proces. Prav tako dopust ni namenjen dejavnostim, ki niso povezane s počitkom, razen če se delavec in delodajalec o tem posebej dogovorita.
Po ZDR-1 je dopust torej pravica, ki delavcu omogoča počitek, regeneracijo in usklajevanje družinskega življenja z delom. Za pravilno in zakonito izrabo letnega dopusta po ZDR-1 je ključno poznavanje zakonodaje, upoštevanje kolektivnih pogodb in ustrezno sodelovanje med delavcem in delodajalcem.
Vsak delodajalec mora zagotoviti, da so delavci obveščeni o svojih pravicah, vsak delavec pa mora dopust izrabljati skladno s postopki in dogovori, ki jih določa zakon in kolektivna pogodba.