Stečajni upravitelj je ena ključnih oseb v postopkih zaradi insolventnosti, saj zagotavlja zakonit, pregleden in učinkovit potek stečajnega postopka. Njegove dolžnosti so natančno opredeljene v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki mu daje status organa postopka. Razumevanje, kdo je stečajni upravitelj, kakšne so njegove dolžnosti in kdo lahko opravlja to funkcijo, je bistveno tako za upnike kot za dolžnike.
Kdo je stečajni upravitelj?
Stečajni upravitelj je neodvisna strokovna oseba, ki jo v stečajnem postopku imenuje sodišče. Njegova vloga ni zastopanje dolžnika, temveč delovanje v imenu in za račun stečajne mase. Osnovni cilj njegovega delovanja je varovanje in uresničevanje interesov upnikov, predvsem z namenom doseči čim boljše poplačilo njihovih terjatev.
ZFPPIPP v 97. členu določa, da stečajni upravitelj opravlja svoje naloge zaradi varovanja interesov upnikov. Sodna praksa dodatno poudarja, da mora upravitelj ravnati vestno, pošteno in s profesionalno skrbnostjo dobrega strokovnjaka, saj le tako lahko zagotovi zakonitost in učinkovitost postopka.
Stečajni upravitelj – dolžnosti v stečajnem postopku
Stečajni upravitelj ima obsežen nabor nalog, ki zajemajo pravne, organizacijske in ekonomske vidike postopka. Med najpomembnejše dolžnosti stečajnega upravitelja sodijo:
1. Vodenje poslov in zastopanje dolžnika
Z začetkom stečajnega postopka stečajni upravitelj prevzame vodenje poslov insolventnega dolžnika in ga zastopa v vseh pravnih razmerjih. To vključuje upravljanje premoženja, sklepanje nujnih pogodb ter izvajanje dejanj, potrebnih za ohranjanje vrednosti stečajne mase.
2. Preizkus terjatev in pravic upnikov
Ena ključnih nalog je preizkus prijavljenih terjatev. Stečajni upravitelj mora preveriti njihovo utemeljenost, višino ter obstoj ločitvenih in izločitvenih pravic. Na podlagi pregleda terjatve prizna ali prereka, kar neposredno vpliva na končni obseg poplačila upnikov.
3. Unovčevanje stečajne mase
Osrednja dolžnost stečajnega upravitelja je unovčevanje premoženja stečajnega dolžnika. To obsega prodajo nepremičnin, premičnin, terjatev in drugih premoženjskih pravic. Upravitelj mora sodišču predlagati najprimernejši način prodaje, da se doseže čim višja kupnina.
4. Izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika
Stečajni upravitelj mora preveriti pravna dejanja, ki jih je dolžnik opravil pred začetkom stečaja. Če ugotovi, da so bila ta dejanja škodljiva za upnike, jih mora izpodbijati s tožbo. Uspešno izpodbijanje pomeni povečanje stečajne mase.
5. Poročanje in razdelitev sredstev
Upravitelj redno poroča sodišču in upnikom o poteku postopka. Po končanem unovčevanju pripravi načrt razdelitve, na podlagi katerega se zbrana sredstva razdelijo med upnike.
6. Posebne zakonske obveznosti
V določenih postopkih, na primer v prisilni likvidaciji, ima stečajni upravitelj dolžnost, da v 15 dneh predlaga začetek stečajnega postopka, če ugotovi insolventnost pravne osebe.
Kdo lahko postane stečajni upravitelj?
Stečajni upravitelj lahko postane le oseba, ki izpolnjuje zakonsko določene pogoje. Sodišče upravitelja imenuje s seznama upraviteljev, na katerega se lahko uvrstijo le ustrezno usposobljeni kandidati.
Ključni pogoj je opravljen strokovni izpit za opravljanje funkcije upravitelja. Program izpita vključuje:
insolvenčno pravo,
splošna pravna znanja (civilno, gospodarsko, delovno, izvršilno in davčno pravo),
ekonomska znanja s področja računovodstva, financ in vrednotenja.
Poleg strokovnega znanja so pomembni tudi osebna primernost, poslovna sposobnost in izpolnjevanje drugih zakonskih pogojev. V praksi so stečajni upravitelji najpogosteje pravniki ali ekonomisti.
Odgovornost stečajnega upravitelja
Stečajni upravitelj za svoje delo odgovarja odškodninsko, če s kršitvijo dolžnosti povzroči škodo upnikom ali dolžniku. ZFPPIPP določa tudi prekrškovno odgovornost, na primer v primeru zamud pri poročanju ali opustitve zakonsko določenih dejanj.
Vidimo lahko, da ima stečajni upravitelj v stečajnem postopku izjemno pomembno vlogo. Njegove dolžnosti so usmerjene v varovanje interesov upnikov, zakonito vodenje postopka in učinkovito unovčevanje stečajne mase. Zaradi velike odgovornosti zakon zahteva visoko stopnjo strokovnosti, neodvisnosti in profesionalne skrbnosti, kar stečajnega upravitelja postavlja v središče celotnega insolvenčnega postopka.