Stečaj je eden najpomembnejših postopkov v insolvenčnem pravu, saj pomeni konec poslovanja podjetja oz. družbe, ki ni več sposobna poravnati svojih obveznosti. V Sloveniji postopek stečaja ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H).

Čeprav zakon določa enoten stečajni postopek za vse gospodarske družbe, obstajajo pomembne razlike med stečajem d.o.o. (družbe z omejeno odgovornostjo) in stečajem d.d. (delniške družbe). Te izhajajo iz njune statusnopravne ureditve po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Kaj je stečaj?

Stečaj je sodni postopek, v katerem se premoženje insolventne družbe unovči in razdeli med upnike. Cilj postopka je, da se vsi upniki obravnavajo enakopravno in da se izvede nadzorovano prenehanje družbe.

Glavne faze stečaja so:

• začetek postopka (na predlog dolžnika ali upnika),
  
  

• imenovanje stečajnega upravitelja,
  
  

• prijava in preizkus terjatev,
  
  

• unovčenje stečajne mase,
  
  

• poplačilo upnikov,
  
  

• zaključek postopka in izbris družbe iz sodnega registra.
  
  

Ti koraki veljajo enako - tako vprimeru stečaja d.o.o. kot tudi stečaja d.d.

Ključne razlike med stečajem d.o.o. in stečajem d.d.

Čeprav je postopek stečaja enoten, se pravno in ekonomsko gledano položaj lastnikov in organov družbe razlikuje. 

Lastniška struktura in kapital

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.):

V d.o.o. je osnovni kapital razdeljen na poslovne deleže. Poslovni deleži niso vrednostni papirji. Prenos poslovnih deležev je omejen. Za prenos se namreč zahteva notarski zapis in pogosto soglasje drugih družbenikov. Lastništvo je v primeru družbe z omejeno odgovornostjo navadno koncentrirano, kar ponavadi pomeni manjše število lastnikov, ki so med seboj znani.

V primeru d.d. je kapital razdeljen na delnice, ki so vrednostni papirji. Delnice so prosto prenosljive, poleg tega pa se z njimi lahko trguje na borzi. Lastništvo je največkrat razpršeno, delničarji so lahko tudi anonimni vlagatelji.

Posledica: pri stečaju d.o.o. gre praviloma za bolj osebno vpletene družbenike, pri d.d. pa za finančne vlagatelje, ki imajo manj neposrednega vpliva na poslovanje.

Upravljanje in vpliv lastnikov

Družbo z omejeno odgovornostjo vodi poslovodja, ki je vezan na navodila družbenikov (515. člen ZGD-1). Družbeniki imajo tako neposreden vpliv na poslovne odločitve.

Delniško družbo vodi uprava, ki samostojno odloča o poslovanju (265. člen ZGD-1). Delničarji nimajo pravice dajati upravi navodil glede poslovanja; vpliv uresničujejo posredno, prek skupščine in nadzornega sveta.

Posledica: pri stečaju d.o.o. je lažje dokazati odgovornost družbenikov za nastanek insolventnosti, saj imajo večji vpliv na odločitve podjetja.

Pravne posledice stečaja za lastnike

V primeru stečaja družbe z omejeno odgovornostjo po členu 373. ZFPPIPP prenehajo vse korporacijske pravice družbenikov, poslovni deleži pa sicer formalno ne prenehajo obstajati. Družbeniki ohranijo le golo pravico do morebitnega ostanka stečajne mase, kar se v praksi zgodi izjemno redko.

V primeru stečaja delniške družbe se glede na 283. člen ZFPPIPP delnice razveljavijo z začetkom stečajnega postopka. Delničarji s tem izgubijo vse pravice (glasovalne, premoženjske in upravljavske).

Posledica: čeprav je pravna formulacija različna, so dejanske posledice enake – lastniki izgubijo v

Ključne ugotovitve

• Postopek stečaja je enoten za vse gospodarske družbe.
  
  

• Razlike izhajajo iz statusnopravne ureditve (ZGD-1).
  
  

• Lastniki d.o.o. imajo večji vpliv na poslovanje in s tem večjo potencialno odgovornost.
  
  

• Lastniki d.d. (delničarji) izgubijo naložbo, ko se njihove delnice razveljavijo.
  
  

• V praksi je učinek stečaja d.o.o. in stečaja d.d. enak – podjetje preneha, lastniki izgubijo svoje pravice, upniki pa so poplačani iz stečajne mase.

Ne glede na to, ali gre za stečaj d.o.o. ali stečaj d.d., je bistvo enako: podjetje preneha obstajati, premoženje se unovči, lastniki izgubijo vse pravice, upniki pa se poplačajo po vrstnem redu.

Razumevanje razlik med tema oblikama pa je ključno za podjetnike, vlagatelje in pravnike – zlasti pri presoji odgovornosti, strukturiranju kapitala in preventivnem finančnem poslovanju.