Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
INTERVJU
Zlata Tavčar
Mag. Nina Scortegagna Kavčnik: Postopek odpuščanja delavcev v javnem sektorju je enak kot v podjetjih
Po mojem mnenju ni odpuščanje delavcev v javnem sektorju nič težje kot v zasebnem. Veste v čem je razlika? V tem, da ni lastnika, ki je podjetje ustvaril z odrekanjem in s svojimi žulji. Ni lastnika, ki bi udaril po mizi. V javnem sektorju je vse od vseh, pa nič od nikogar.
TEMA TEDNA
Mag. Jurij Groznik
Državno odvetništvo se ne poravnava?
Državno odvetništvo se zavzema za mirno reševanje sporov vedno, ko je to mogoče. V Uvodu k Letnemu poročilu o delu Državnega odvetništva v letu 2020 sem zapisal, da »ima državni odvetnik glede na to, da zastopa cel sistem odločevalcev, na sodišču včasih zelo nezavidljivo nalogo, največkrat pa pri nasprotni stranki tudi nerazumljeno«. Tako morda nasprotna stranka na sodišču kdaj dobi neutemeljen vtis, da se Državno odvetništvo (prav z njo) ne želi poravnati.
ČLANKI
Marcel Hajd
Strojno učenje kot orodje za reševanje pravnih problemov
Le redko katera panoga razpolaga, proizvede in analizira takšno količino vsebinsko raznovrstnih podatkov kot pravo. V zadnjem desetletju smo priča pospešeni digitalizaciji različnih pravnih virov.
ČLANKI
Iz prakse za prakso
Razvoj kompetenc notranjega revizorja
Odbor sekcije preizkušenih notranjih revizorjev je obravnaval vprašanje, kako naj notranji revizor razvija svoje kompetence od začetnika do strokovnjaka na svojem področju, ter o tem pripravil strokovno razlago.
ČLANKI
Vasilka Sancin in Brina Žitnik
Mednarodna odgovornost držav za posege v tuje investicije v času izrednih razmer za zaščito javnega zdravja
Avtorici obravnavata pravne institute, ki jih ponujata mednarodno investicijsko pravo in splošno mednarodno običajno pravo državam, ki bi želele v postopkih mednarodnih investicijskih arbitraž dokazati zakonitost ukrepov, ki so jih sprejele v času izrednih razmer. Hkrati ponujata aktualno analizo uporabljivosti omenjenih institutov v situaciji, v kateri imajo državni ukrepi, s katerimi se država spopada s pandemijo covid-19, škodljive posledice za investitorja. Pri tem ugotavljata, da so države v svojem pravnem utemeljevanju precej omejene. Mednarodni investicijski sporazumi vsebujejo dva instituta, ki sta jim na voljo v času izrednih razmer, to so splošne izjeme in določbe o nadomestilu za izgube, skladno z mednarodnim običajnim pravom pa se lahko sklicujejo na okoliščine, ki izključujejo protipravnost (na primer na nujo, stisko in višjo silo), vendar je uspeh pri tem precej negotov. Mednarodna arbitražna praksa na področju tujih investicij, ki je doslej obravnavala omenjene institute, je razmeroma neusklajena, pomanjkanje jasnih smernic glede dopustnega ravnanja držav v času izrednih razmer pa se odraža v nestabilnosti pravnega okolja.