TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. Uvod

Leto 2020 nedvomno zaznamuje globalno soočanje mednarodne skupnosti z boleznijo covid-19. Odzivi in ukrepi držav segajo na različna področja družbenega življenja, nekateri pa lahko posežejo tudi v tuje investicije ter pravice tujih investitorjev na ozemlju držav gostiteljic njihovih investicij, zaščitene z veljavnim mednarodnim investicijskim pravom. Jedro mednarodnega investicijskega prava – podpanoge mednarodnega prava,¹ toda ne vase zaprtega in samozadostnega režima² – tvorijo pravice investitorjev in obveznosti držav do tujih investitorjev.³ Tako so države pri sprejemanju odločitev in ukrepov, ki učinkujejo na njihovem ozemlju, v svoji prosti presoji kot odrazu njihove suverenosti, omejene s pravili in načeli mednarodnega investicijskega prava.⁴ V času izrednih razmer⁵ je hiter in učinkovit odziv državnih institucij bistven za ohranitev osnovnih življenjskih pogojev in zagotovitev skupnostnega blagostanja, hkrati pa taki ukrepi lahko posežejo v pravice investitorjev.⁶ Raznovrstne izredne razmere (na primer vojna, gospodarska kriza, pandemija) se v običajnih razmerah oziroma stabilnem času sklepanja mednarodnih investicijskih sporazumov (MIS)⁷ zdijo oddaljene in njihove posledice težje predstavljive, zato so morda posledično tudi njim namenjeni mednarodnopravni instituti v MIS redki in v doktrinarni razpravi nekoliko zapostavljeni.

Ne le v Sloveniji, temveč po vsem svetu so se na pandemijo covid-19 z namenom zajezitve zdravstvene grožnje številne vlade odzvale z različnimi ukrepi omejevanja gibanja, prepovedmi opravljanja dejavnosti, potovanj, omejitvami uvoza in izvoza ipd.⁸ Tako kot na dejavnosti posameznikov, fizičnih in pravnih oseb, ki so državljani dotične države, ki je posamezne ukrepe sprejela, so ukrepi vplivali tudi na položaj tujih investitorjev. Pričakujemo lahko, da se bo, tako kot v povezavi z nekaterimi preteklimi krizami (na primer arabsko pomladjo in argentinsko gospodarsko krizo) tudi pandemija covid-19 odrazila v porastu z njo povezanih investicijskih sporov⁹ (na primer sporov v panogah gradbeništva, letalstva, zabavne in farmacevtske industrije),¹⁰ ki jih bodo tuji investitorji sprožali bodisi pred domačimi sodišči držav gostiteljic njihovih investicij bodisi pred za to pristojnimi mednarodnimi investicijskimi arbitražnimi tribunali. Nekatere države so sicer možnost reševanja investicijskih sporov glede ukrepov, povezanih z javnim zdravjem pred mednarodnimi investicijskimi arbitražnimi tribunali, izključile že z uporabo tako imenovanih izključitvenih določb (angl. carve-out provisions) v sklenjenih MIS. Take določbe namreč onemogočajo arbitrabilnost sporov v povezavi z državnimi ukrepi varovanja legitimnih interesov javne blaginje oziroma javnega zdravja.¹¹

Kadar spori v zvezi z javnim zdravjem in drugimi izrednimi razmerami niso izključeni iz arbitražnega reševanja sporov in tuji investitor sproži postopek zoper državo pred arbitražnim investicijskim tribunalom, se država svoje odgovornosti lahko razreši s pomočjo različnih institutov, ki jih obravnavava v nadaljevanju tega prispevka. V investicijskih sporih, povezanih z izrednimi razmerami, sta za države, ki se branijo odgovornosti, pomembna predvsem institut splošnih izjem (angl. general exceptions), ki ga lahko vsebuje že sam MIS, in okoliščine, ki izključujejo protipravnost po mednarodnem običajnem pravu. Kot tretja možnost se kaže še možnost sklicevanja na člene o nadomestilu za izgube (angl. compensation for losses clauses oziroma war clauses) v dotičnem MIS, katerih uporabo v korist državam pa mednarodna arbitražna praksa večinsko zavrača.¹²

Države imajo sicer ves čas pravico urejanja (angl. right to regulate) tudi na področju javnega zdravja, vendar se to v času izrednih razmer, ko je pomembna predvsem možnost hitrega odziva na obstoječo krizo, odrazi predvsem v zasledovanju javnega interesa in ne interesa tujih investitorjev. Če pri tem po mnenju tujih investitorjev pride do posega v njihove pravice, ti od države pogosto zahtevajo ustrezne reparacije. Zato v nadaljevanju obravnavava zgoraj omenjene institute, ki jih v svojo obrambo lahko uporabljajo države, vključno v situacijah, kakršno povzroča pandemija covid-19.

2. Obramba države s sklicevanjem na splošne izjeme, določene z mednarodnimi investicijskimi sporazumi

2.1. POJEM IN VRSTE SPLOŠNIH IZJEM

Vključevanje splošnih izjem,¹³ ki državam pogodbenicam MIS dopuščajo odstop od vseh pogodbeno določenih investicijskih standardov z namenom zavarovanja njihovih temeljnih interesov, v MIS ni pogosto.¹⁴ V MIS se pojavljajo v različnih oblikah, vse pa izključujejo uporabo investicijskih zaščitnih standardov v času izrednih razmer, zaradi česar države pogodbenice s svojimi ukrepi ne kršijo veljavnih MIS.¹⁵ Veliko pogosteje se v MIS pojavljajo izjeme, ki omejujejo le uporabljivost nekaterih investicijskih standardov (na primer klavzule največjih ugodnosti, angl. most favoured nation clause, ali klavzule popolne varnosti in zaščite, angl. full protection and security clause),¹⁶ vendar jih v tem prispevku ne obravnavava, saj državam ne omogočajo celovite obrambe nasproti tujim investitorjem.

Dva ključna elementa splošnih izjem sta, prvič, določena stopnja povezave med cilji in ukrepi in drugič, seznam pravno dopustnih ciljev, ki jih država z ukrepi lahko zasleduje.¹⁷ Stopnja povezave med ukrepi in cilji je odvisna od besedila posamezne določbe in se lahko razteza med nujnimi (angl. neccessary for),¹⁸ usmerjenimi (angl. directed to)¹⁹ in zahtevanimi (angl. required for)²⁰ ukrepi, pa vse do ukrepov, ki so sprejeti zgolj z razlogom doseganja določenega cilja (angl. for the reason of).²¹ Poseben status imajo še tako imenovane določbe samopresoje (angl. self-judging clauses),²² ki državam dopuščajo široko polje proste presoje, saj jim omogočajo, da same presodijo, ali je posamezen ukrep potreben za zagotovitev njihovih pravno varovanih interesov.²³ Mednarodni investicijski arbitražni tribunali so v preteklosti potrdili, da mora biti samopresojujoča narava določbe izrecna.²⁴ To se najpogosteje kaže v uporabi angleške fraze which it considers.²⁵ Določba samopresoje pa ne zagotavlja neomeje ne diskrecije držav, saj arbitražni tribunali ostajajo pristojni za presojo dobre vere²⁶ držav pri sprejemanju ukrepov.

Na podlagi dometa posameznega elementa se razlikujejo tudi oblike splošnih izjem. Tako na primer tako imenovane varnostne izjeme (angl. essential security exceptions), ki jih vsebujejo številni MIS, ki so jih sklenile ZDA, dopuščajo zgolj sprejemanje ukrepov za varovanje temeljnih varnostnih interesov države, druge vrste splošnih izjem pa pravno dopustne cilje zastavljajo širše. V zadnjem času je opazen tudi trend vključevanja splošnih izjem, ki se sklicujejo ali so oblikovani na način, kot je bil uporabljen v XX. členu Splošnega sporazuma o trgovini z blagom (GATT) oziroma XIV. členu Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS).

2.2. UPORABA SPLOŠNIH IZJEM V PRAKSI

Določbe o splošnih izjemah med pravno dopustne cilje vključujejo predvsem okoliščine, ki bi lahko ogrozile najbolj temeljne državne interese,²⁷ kot so na primer grožnje državni varnosti, oboroženi spopadi, terorizem in podobno,²⁸ redke določbe s širšim dometom pa vključujejo tudi druge oblike groženj, kot so na primer hude gospodarske ali okoljske krize.²⁹

Domet posameznega izraza oziroma pravno dopustnega cilja je predmet razlage držav in naknadne presoje mednarodnih investicijskih arbitražnih tribunalov. Posebno pozornost arbitražnih tribunalov so v dosedanji praksi uživali predvsem cilji, povezani z zagotavljanjem temeljnih varnostnih interesov držav. Tako so na primer arbitražni tribunali v povezavi z argentinsko gospodarsko krizo večinsko presodili, da taka kriza lahko ogroža temeljne varnostne interese držav. Tribunali, ki so presojali na podlagi BIS med ZDA in Argentino, so namreč zaključili, da je uporaba splošne izjeme v času gospodarske krize, ob izpolnitvi drugih pogojev za njeno uporabo, upravičena.³⁰ Nasprotno se zdi, da novejša arbitražna praksa v zadevah proti Indiji takega zaključka ne podpira, saj temeljne varnostne interese razlaga veliko ožje. Zadeva Deutsche Telekom³¹ je temeljno naravo javnih interesov na področju varnosti ponazorila prek primerjave z določbo istega BIT med Nemčijo in Indijo o razlastitvi, ki prav tako kot splošna izjema govori o javnih interesih, ki pa niso nujno temeljni.³²

Splošna izjema se lahko uporabi, če so izpolnjeni tudi preostali pogoji za njeno uporabo, kot ti izhajajo iz posameznega določila MIS. Arbitražna praksa pogoje za uporabo splošnih izjem razlaga različno, kar vnaša določeno zmedo in oddaljevanje od želene pravne predvidljivosti in varnosti vpletenih deležnikov. Na podlagi obstoječe arbitražne prakse lahko v grobem pogoje za uporabo splošnih izjem razdelimo na tiste, ki pogoje enačijo s pogoji za okoliščino nuje po mednarodnem običajnem pravu (zadeve CMS,³³ Enron³⁴ in Sempra³⁵), nato tiste, ki se na nujo po mednarodnem običajnem pravu zgolj ozirajo, vendar pogojev na enačijo (zadeve LG&E,³⁶ El Paso³⁷ in Mobil³⁸), in končno še tiste, ki pogoje iz mednarodnega običajnega prava zavračajo (zadevi Deutsche Telekom³⁹ in CC Devas⁴⁰). Nekoliko težavna je uvrstitev zadeve Continental,⁴¹ v kateri se je arbitražni tribunal skliceval na mednarodno običajno pravo, nato pa je uporabil standarde panelov Svetovne trgovinske organizacije (WTO),⁴² sklicujoč se na zadevo Korea-Beef,⁴³ ki je razlagala XX. člen GATT.⁴⁴

2.3. SPLOŠNE IZJEME V ČASU IZREDNIH RAZMER NA PODROČJU ZDRAVJA

Države torej na podlagi splošnih izjem ne odgovarjajo za morebitno škodo investitorjev, če je ta posledica ukrepov, sprejetih v času pandemije covid-19, če sta izpolnjeni dve predpostavki. Ukrepi morajo biti sprejeti z namenom obvladovanja pandemije (izredne razmere na področju zdravja), zato da jih lahko uvrstimo v okvir pravno dopustnih ciljev, poleg tega pa morajo biti hkrati za uporabo izjeme izpolnjeni tudi preostali pogoji.

Izpolnjevanje obeh predpostavk je seveda predvsem predmet obstoja in oblike posamezne določbe, ki vsebuje splošne izjeme v MIS. Kot je bilo že navedeno, MIS določbe o splošnih izjemah vsebujejo redko, pravno dopustni cilji pa so najpogosteje omejeni na ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, temeljne varnostne interese in ohranjanje javnega reda.⁴⁵ Med omenjenimi cilji bi lahko ukrepe v času pandemije v skladu s široko razlago, ki jo zagovarja del teorije,⁴⁶ vključili v okvir temeljnih varnostnih interesov, vendar hkrati zgoraj omenjena arbitražna praksa tribunalov v zadevah CC/Devas in Deutsche Telekom vzbuja dvome, saj varnostne cilje povezuje predvsem z uporabo oboroženih sil držav, kar bi težje navezali na cilje s področja javnega zdravja.

Ukrepe v času pandemije bi seveda najočitneje vključeval cilj zasledovanja javnega zdravja, ki pa se v MIS pojavlja še redkeje kot institut splošnih izjem. Cilj zasledovanja javnega zdravja pogosto vsebujejo BIT Nemčije,⁴⁷ vendar zaradi odsotnosti splošnih izjem tega vključujejo le kot izjemo od kršitve standarda manj ugodne obravnave. Zato v tem primeru ne gre za splošno izjemo od vseh investicijskih standardov, temveč za izjemo, ki se nanaša zgolj na standard enake obravnave, na preostale standarde zaščite tujih investitorjev pa cilj zasledovanja javnega zdravja ne vpliva in bodo z ravnanjem države potencialno kršeni. Cilj zasledovanja javnega zdravja vključuje tudi nekaj BIT Kitajske. Sporazum s Singapurjem tako med pravno varovane cilje vključuje javno zdravje in preprečevanje bolezni,⁴⁸ na primer BIT s Kolumbijo⁴⁹ in Uzbekistanom⁵⁰ pa javno zdravje omenjata kot podlago za razlastitev (v tem primeru spet ne gre za splošno izjemo). V novejših sporazumih Kitajske, kot je BIT s Tanzanijo, se pojavlja tudi širša določba, ki spominja na splošne izjeme po modelu WTO in se nanaša na ukrepe za varovanje zdravja, varnosti in okolja.⁵¹ Določba obsoja tudi rahljanje standardov na omenjenih področjih z namenom privabljanja tujih investicij in hkrati omogoča sprejemanje nediskriminatornih ukrepov za njihovo varovanje.

Določilo o prepovedi nižanja standardov s področja zdravja z namenom privabljanja tujih investicij je pogosto v MIS tako imenovane tretje generacije. Ti stremijo k zagotovitvi večjega ravnovesja med interesi tujih investitorjev in držav gostiteljic njihovih investicij ter vse pogosteje vključujejo tudi splošne izjeme, povzete po izjemah WTO.⁵² Take izjeme vsebujejo razmeroma širok domet pravno dopustnih ciljev, med katerimi je tudi javno zdravje, vendar svojo uporabo pogojujejo z nediskriminatornostjo in nearbitrarnostjo ukrepov. Država, ki že skoraj desetletje uporablja to vrsto splošnih izjem, je Kanada,⁵³ nekoliko manj pogosto pa tudi Indija.⁵⁴ Tako obliko splošnih izjem kot dobro možnost za ureditev odnosa med pravicami investitorjev in ukrepi javnega zdravja omenja tudi Svetova zdravstvena organizacija (WHO).⁵⁵ Splošne izjeme po vzoru WTO namreč ukrepe v času pandemije nedvoumno vključujejo v svoj domet, vendar tudi WHO poudarja, da sta za zakonito uporabo teh izjem ključni odsotnost diskriminacije med različnimi subjekti (tuji investitorji torej uživajo enako stopnjo varstva kot domači) in njihova nearbitrarnost. Prakse mednarodnih investicijskih arbitražnih tribunalov, ki bi obravnavala splošne izjeme s področja javnega zdravja, posebno take po vzoru izjem WTO, v času pisanja tega članka še ni. Lahko pa domnevamo, da bi se v teh primerih arbitražni tribunali lahko ozirali na sodno prakso tribunalov WTO, kot je to predhodno uspešno že storil arbitražni tribunal v zadevi Continental, sledenje praksi tribunalov WTO v zadevah, ki obravnavajo problematiko javnega zdravja, pa podpira tudi WHO.⁵⁶

Med veljavnimi BIT Slovenije zgolj BIT z Moldavijo in Srbijo vsebujeta splošne izjeme, ki pa so razmeroma ozke in ne vsebujejo podlage za njihovo uporabo v primeru izrednih razmer na področju zdravja. Trend vključevanja širše zastavljenih izjem pa je prevzela Evropska unija, ki je v okviru skupne trgovinske politike izključno pristojna tudi za področje tujih neposrednih investicij.⁵⁷ Pri tem je treba opozoriti, da je pristojnost glede arbitražnega reševanja investicijskih sporov med državami in tujimi investitorji deljena med EU in državami članicami, zato morajo tako imenovane »mešane sporazume« ratificirati tudi države članice.⁵⁸ Trgovinski sporazumi s Kanado (CETA),⁵⁹ Mehiko⁶⁰ in Vietnamom,⁶¹ ki vključujejo arbitražno reševanje sporov, tako vsebujejo večje število izjem, vključno z varovanjem javnega zdravja, vendar pa se tudi te nanašajo zgolj na omejeno paleto investicijskih standardov (načelo nacionalne obravnave, načelo največjih ugodnosti). Tako se EU odziva na naraščajoče kritike držav na račun mednarodnega investicijskega prava in zagotavlja, da pravice investitorjev državam ne onemogočajo sprejemanja legitimnih ukrepov na področju zdravja, okolja, kulturne raznolikosti ipd.⁶²

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Opombe:

* Univerzitetna diplomirana pravnica, doktorica pravnih znanosti, izredna profesorica in vodja Katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
** Magistrica prava, zaposlena pri Evropski komisiji. Za izražena mnenja odgovarja samo avtorica in se zato ta ne morejo šteti za uradno stališče Evropske komisije.
¹    E. De Brabandere, nav. delo, str. 17 in D. Collins, nav. delo, str. 1.
²    Ne gre namreč za (angl.) self-contained regime. Glej na primer C. McLachlan, L. Shore in M. Weiniger, nav. delo, str. 17.
³   I. T. Odumosu-Ayanu, nav. delo, str. 315.
⁴ Materija državnih ukrepov v času izrednih razmer je z vidika uveljavljanja odgovornosti pred mednarodnimi investicijskimi arbitražnimi tribunali obširneje obravnavana tudi v magistrskem diplomskem delu B. Žitnik, nav. delo.
⁵ V tem prispevku se ne omejujeva na posamezno vrsto izrednih razmer, temveč si prizadevava celostno opisati institute, ki lahko izključijo mednarodnopravno odgovornost držav v stanjih, ki za ohranitev stabilnosti zahtevajo nujne ukrepe. Pojem izrednih razmer označuje širok nabor položajev, vključno z oboroženimi spopadi, gospodarskimi krizami in pandemijami. Prav tako v tem članku ne razpravljava o pomenskem razlikovanju med uporabo različnih strokovnih izrazov, kot so na primer izredno stanje v 16. členu Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16– UZ70a), izjemna splošna nevarnost (angl. public emergency) v 4. členu Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/92) ali izredno stanje v naslovu 15. člena (Začasna omejitev pravic v primeru izrednega stanja) Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94) ter ustreznosti takega terminološkega razlikovanja.
⁶      D. Collins, nav. delo, str. 305.
⁷ Prvi mednarodni bilateralni investicijski sporazum je bil sklenjen leta 1959 med Nemčijo in Pakistanom (Treaty between the Federal Republic of Germany and Pakistan for the Promotion and Protection of Investments, ). V tem prispevku za vse mednarodne pogodbe, ki določajo zaščito tujih investicij in možnost njenega uveljavljanja pred mednarodnimi investicijskimi arbitražnimi tribunali (torej bilateralne oziroma dvostranske in večstranske ter mnogostranske (multilateralne) investicijske sporazume ali prostotrgovinske sporazume, ki vsebujejo posebna investicijska poglavja), uporabljava v splošnem smislu krovni izraz MIS.
⁸   C. Hirsch, nav. delo.
⁹ Glej tudi Aceris Law LLC, The COVID-19 Pandemic and Investment Arbitration, (15. 10. 2020).
¹⁰ Diamond, Pandemics, Emergency Measures, and ISDS, (15. 10. 2020).
¹¹  Glej na primer 8. poglavje, 17. opomba Prostotrgovinskega sporazuma med Perujem in Avstralijo; člen 14.21 Celovitega sporazuma o gospodarskem partnerstvu med Indonezijo in Avstralijo; člen 9.11 Prostotrgovinskega sporazuma med Kitajsko in Avstralijo.
¹² Glej na primer Enron Corporation and Ponderosa Assets, L.P. v. Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/01/3, točka 319; Sempra Energy International v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/02/16, točka 362; BG Group Plc. v. The Republic of Argentina, UNCITRAL, točka 380. Za celosten pregled teoretičnih in praktičnih pogledov na člene o nadomestilu za izgube glej na primer F. Pérez-Aznar, nav. delo
¹³ V tujejezični literaturi za poimenovanje izjem v MIS obstajajo različni izrazi, med drugim non-precluded measures, derogation measures in emergency clauses. Glej na primer L. Sabanogullari, nav. delo, str. 47; ter X. Zhu, nav. delo, str. 8. V slovenski strokovni literaturi A. Freidl (nav. delo, str. 12) v kontekstu splošnih izjem GATT uporablja izraz dovoljene omejitve, V. Sancin (nav. delo, (2014), str. 1346) pa omenja dodatne izjeme. Glede na to, da obstoječi prevodi določb te vrste v bilateralnih investicijskih sporazumih (BIS) Slovenije uporabljajo izraz splošne izjeme (na primer 13. člen BIS med Srbijo in Slovenijo in 14. člen BIS med Slovenijo in Moldavijo), v tem članku uporabljava ta prevod.
¹⁴   C. A. Parma, nav. delo, str. 13; ter A. Newcombe, nav. delo, str. 3.
¹⁵   W. Burke-White in A. von Staden, nav. delo, str. 314; ter W. Burke-White, nav. delo, str. 201.
¹⁶   W. Burke-White in A. von Staden, nav. delo, str. 331.
¹⁷ Nishith Desai Associates, International Investment Treaty Arbitration and India – With special focus on India Model BIT, nav. delo, str. 35.
¹⁸    Na primer 18. člen BIS med ZDA in Ruando; XIV. člen BIS med ZDA in Salvadorjem; in tretji odstavek
1. člena BIS med Argentino in Marokom. V mednarodni arbitražni praksi se je postavilo vprašanje morebitne povezave med ukrepi, nujnimi za dosego cilja, in okoliščino nuje (angl. necessity) po mednarodnem običajnem pravu.
¹⁹   Na primer 3. člen BIS med Belgijsko-luksemburško ekonomsko unijo in Mehiko.
²⁰   Na primer 3. člen BIS med Kazahstanom in Belgijsko-luksemburško ekonomsko unijo.
²¹   Na primer 2. člen BIS med Švico in Čadom; ter točka c 2. člena BIS med Nemčijo in Rusijo.
²²   Na primer 14. člen BIS med Bahrajnom in ZDA.
²³   L. Sabanogullari, nav. delo, str. 43. Prevod »določba (klavzula) samopresoje« prevzemava od Peterlinove (nav. delo, str. 16), ki je o tej vrsti določb pisala v okviru sistema Svetovne trgovinske organizacije.
²⁴   Glej na primer CMS Gas Transmission Company v. The Republic of Argentina, ICSID Case No. ARB/01/8, točka 370–373.
²⁵   S. Schill in R. Briese, nav. delo, str. 70; ter C. Titi, nav. delo.
²⁶   Kot to določa 26. člen Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb (Uradni list RS-Mednarodne pogodbe, št. 13/2011).
²⁷   D. Collins, nav. delo, str. 284.
²⁸   C. Schreuer, nav. delo, str. 17.
²⁹   B. Žitnik, nav. delo, str. 11.
³⁰   Glej na primer LG&E Energy Corp., LG&E Capital Corp., and LG&E International, Inc. v. Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/02/1 (Decision on Liability), točka 238.
³¹   Deutsche Telekom v. India, PCA Case No. 2014-10, točka 236.
³²   B. Žitnik, nav. delo, str. 17–20.
³³   CMS Gas Transmission Company v. The Republic of Argentina, ICSID Case No. ARB/01/8.
³⁴   Enron Corporation and Ponderosa Assets, L.P. v. Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/01/3, točka 334.
³⁵   Sempra Energy International v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/02/16, točka 376.
³⁶   LG&E Energy Corp., LG&E Capital Corp., and LG&E International, Inc. v. Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/02/1 (Decision on Liability), točke 245–261.
³⁷   El Paso Energy International Company v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/03/15, točka 552.
³⁸   Mobil Exploration and Development Inc. Suc. Argentina and Mobil Argentina S.A. v. Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/04/16, točka 1026.
³⁹   Deutsche Telekom v. India, PCA Case No. 2014-10, točki 228 in 229.
⁴⁰ CC/Devas (Mauritius) Ltd., Devas Employees Mauritius Private Limited and Telecom Devas Mauritius Limited v. India, PCA Case No. 2013-09, točka 256.
⁴¹   Continental Casualty Company v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/03/9, točka 192.
⁴²   J. E. Alvarez, nav. delo, str. 261 in 262.
⁴³   WTO Appellate Body, Korea-Measures Affecting Imports of Fresh, Chilled and Frozen Beef, WT/DS161/ AB/R (WT/DS169/AB/R), odločeno 7. junija 2001.
⁴⁴   B. Žitnik, nav. delo, str. 18.
⁴⁵   Glej na primer XI. člen BIT med ZDA in Argentino.
⁴⁶   Predvsem gre za kontekst WTO. Glej W. J. Moon, nav. delo, str. 498.
⁴⁷   Glej na primer 3. člen BIT med Nemčijo in Kitajsko, 3. člen BIT med Nemčijo in Omanom, 3. člen BIT med Nemčijo in Jordanijo in 3. člen BIT med Nemčijo in Salvadorjem.
⁴⁸   Poglavje 10, 14. člen Prostotrgovinskega sporazuma med Kitajsko in Singapurjem.
⁴⁹   Drugi odstavek 4. člena BIT med Kitajsko in Kolumbijo.
⁵⁰   Tretji odstavek 6. člena BIT med Kitajsko in Uzbekistanom.
⁵¹   Člen 10 BIT med Kitajsko in Tanzanijo.
⁵²   E. Sheargold in A. D. Mitchell, nav. delo, str. 13 in 23.
⁵³   Člen 17 BIT med Kanado in Hongkongom, drugi odstavek 33. člena BIT med Kitajsko in Kanado, 10. člen BIT med Kanado in Perujem in 18. člen BIT med Kanado in Gvinejo.
⁵⁴   Člen 22 BIT med Brazilijo in Indijo.
⁵⁵   B. Mercurio, nav. delo, str. 522.
⁵⁶   Prav tam.
⁵⁷   Člen 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, Uradni list EU C 326, 26. oktober 2012.