STA novice / Kršitve pravice do regresa za letni dopust še vedno med najpogostejšimi (tema)

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki je zaposlen celo leto, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Ta za letos znaša 1481,88 evra bruto. Ker je regres od leta 2019 do višine povprečne bruto plače oproščen vseh prispevkov in dajatev, mora torej delavec dobiti najmanj ta znesek v celoti. Regres je lahko tudi višji, če je v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi določeno drugače.

Če je delavec upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, ima pravico do sorazmernega dela regresa. Če je zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Regres se izjemoma lahko izplača tudi po 1. juliju, a najpozneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, za katerega je zagrožena globa v znesku od 3000 do 20.000 evrov. Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec - pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.

Izplačilu regresa se je lani izognilo okoli 6250 delodajalcev

Delodajalcev, ki ne izplačujejo regresa, je v Sloveniji vedno manj, potrjujejo podatki Finančne uprave RS (Furs). Takih, ki so predlagali obračune za izplačilo plač, ne pa tudi obračunov za izplačilo regresa za letni dopust, je bilo denimo lani skupaj 6256, leta 2023 8807, leta 2021 pa 10.383.

Za nadzor nad izvajanjem spoštovanja pravice do regresa je sicer pristojen Inšpektorat RS za delo. Iz njihovega poročila za lani pa je razvidno, da so kršitve, povezane s plačilom za delo, med katere sodi tudi izplačilo regresa, še vedno najpogosteje ugotovljene kršitve na področju nadzora delovnih razmerij.

Inšpektorji so leta 2025 v zvezi s plačili za delo in drugimi prejemki iz delovnega razmerja ugotovili 3108 kršitev (leta 2024 3288), kar predstavlja več kot 36 odstotkov vseh ugotovljenih kršitev na področju nadzora delovnih razmerij (leta 2024 skoraj 43 odstotkov vseh). Med kršitvami v zvezi s plačilom za delo so tudi lani najbolj izstopale prav kršitve v zvezi z regresom za letni dopust. Na inšpektoratu so jih našteli 1329 (leta 2024 1628).

Kot ugotavljajo na inšpektoratu, se oblike kršitev, vezanih na regres, v zadnjih letih bistveno ne spreminjajo. Nekateri delodajalci ga izplačujejo v več delih in se sklicujejo na likvidnostne težave, ki jih zakon ne definira, drugi ga izplačujejo v gotovini, kar povečuje tveganje za zlorabe, težave so z določitvijo roka za izplačilo sorazmernega dela regresa, so izkušnje povzeli inšpektorji. Beležijo tudi zlorabe, ko delodajalec izplača regres, a nato od zaposlenih zahteva vračilo v gotovini, in nakazila različnih zneskov regresa znotraj podjetja.

Inšpektor ne more doseči poplačila terjatev

Delavci se lahko torej v primeru kršitev pravic iz delovnega razmerja s prijavo, v kateri morajo biti navedeni konkretni podatki o domnevnih kršitvah in natančni podatki o delodajalcu, obrnejo na inšpektorat.

A inšpektor za delo lahko delodajalca kaznuje oz. sankcionira le za že storjene prekrške in mu z ureditveno odločbo naloži spoštovanje predpisov v bodoče, ne more pa doseči poplačila terjatev. Delavec, ki želi doseči izplačilo regresa, ima tako za to na voljo le tožbo zoper delodajalca. V skladu z zakonom o delovnih razmerjih lahko denarne terjatve uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Medtem pa so v nekaterih podjetjih pri izplačilu regresa radodarni in se odločajo tudi za zneske močno nad minimalno plačo. S tem v času, ko se na trgu dela bije oster boj za delavce, ta institut uporabljajo tudi kot orodje za nagrajevanje, stimuliranje in privabljanje delavcev.

Letos se je tako več podjetij znova odločilo za izplačilo maksimalnega zneska, še prostega prispevkov in dajatev, torej v višini povprečne bruto plače v državi. Tako je bilo v bankah, zavarovalnicah, telekomunikacijah, energetiki in farmaciji.

Skupni znesek izplačanih regresov zadnja leta občutno narašča. Kot je razvidno iz letnega poročila Fursa, je lani 71.092 izplačevalcev 877.861 zaposlenim izplačalo za 1,46 milijarde evrov regresov, kar je 6,4 odstotka več kot leto prej. Število prejemnikov je bilo sicer nižje za 0,3 odstotka, kar pomeni, da je bil povprečen znesek regresa na zaposlenega višji.

Leta 2024 so 70.104 izplačevalci 880.143 zaposlenim izplačali za 1,38 milijarde evrov regresov, še leta 2021 pa je bilo denimo izplačevalcev le 65.952, 851.580 zaposlenim pa so izplačali za 1,05 milijarde evrov regresov.