STA novice / Slovenija praznuje 35-letnico samostojnosti (I) (ozadje)

Da bo poleg predsednice republike slavnostni govorec tudi premier Janša, je odločil koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve. Kot je na petkovi novinarski konferenci pojasnil v. d. direktorja vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Sebastjan Jeretič, so se za to odločili v želji po preseganju razlik in doseganju enotnosti. S tem želijo po njegovih besedah pokazati, "da smo pluralna družba, ampak eno ljudstvo in ena država".

Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve je takšno odločitev sprejel na podlagi spremenjenega sklepa o določitvi protokolarnih pravil, ki ga je sprejela vlada. V uradu predsednice republike pa pojasnjujejo, da na spremembe sklepa nimajo vpliva, saj je spreminjanje njegove vsebine izključna pristojnost vsakokratne vlade. "O spremembi nismo bili obveščeni oz. se o tem z nami ni nihče predhodno posvetoval," so pojasnili za STA.

Predstavnica urada predsednice v koordinacijskem odboru je sicer predlagala, da se ohrani dosedanja praksa enega govorca, v tem primeru predsednice republike. Ni pa glasovala proti sklepu, saj ni želela, da bi bil njen glas proti morebiti zmotno in manipulativno interpretiran, da predsednica republike na državni proslavi ne želi biti slavnostna govornica. V uradu predsednice so ob tem spomnili, da je imel na dosedanjih proslavah ob dnevu državnosti nagovor predsednik republike.

Državna proslava bo sicer potekala na Trgu republike, scenarij zanjo je pripravil Igor Pirkovič, režijo pa podpisuje Roman Končar. Kulturno-umetniški program bo po navedbah vladnega urada za komuniciranje skozi glasbo, poezijo, ples in pripoved slavil domovino ter njene ljudi. Na odru bodo nastopili slovenski umetniki in umetnice različnih generacij, ki bodo s svojimi interpretacijami povezali zgodovinski spomin z ustvarjalno močjo sodobne Slovenije. Posebna pozornost bo namenjena mladim ustvarjalcem, so navedli v Ukomu.

Pri izvedbi bodo sodelovali Simfonični orkester in Mešani pevski zbor Crescendo ter Otroški pevski zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja. Glasbeni program bo prežet z domoljubno vsebino, recitali pa bodo obudili misli in besede velikanov slovenske književnosti, med njimi Srečka Kosovela, Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja, Antona Aškerca, Lili Novy in Josipa Stritarja, so sporočili iz Ukoma.

Na proslavi bodo sodelovali tudi praporščaki in nosilci bojnih zastav Slovenske vojske, policije ter veteranskih in domoljubnih društev, Policijski orkester in Garda Slovenske vojske ter ešalona policije in Slovenske vojske. Prizorišče bodo tokrat prvič preletela tudi letala za gašenje požarov.

Še pred državno proslavo bosta v sredo na slavnostnih sejah zasedala državni zbor in državni svet.

Predsednica republike bo v sredo priredila sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo. V četrtek v predsedniški palači pripravljajo dan odprtih vrat, pred palačo bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske.

V torek pa bo v ljubljanski stolnici pred državnim praznikom maša za domovino, ki jo bo vodil novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje skupaj s slovenskimi škofi.

Mineva 35 let od razglasitve samostojne države

Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, obeležujemo dogodke pred 35 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za nastanek samostojne države Slovenije, ki je bila do tedaj del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Gre za Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti. Po sprejetju vseh treh dokumentov je takratni predsednik skupščine France Bučar v skupščini dejal: "Naj živi samostojna in neodvisna Slovenija!".

V temeljni ustavni listini je bilo med drugim določeno, da je Slovenija samostojna in neodvisna država ter da prevzema vse pravice in dolžnosti, ki so bile dotlej prenesene na organe nekdanje skupne SFRJ. V deklaraciji o neodvisnosti pa je bilo med drugim na deklarativni ravni določeno, kakšna država želi biti Slovenija, s kom se namerava povezovati in kakšne odnose želi imeti z nekdanjimi državami SFRJ.

Slovenija je svojo samostojnost in neodvisnost slovesno razglasila dan po sprejetju ključnih dokumentov, 26. junija 1991, na Trgu republike v Ljubljani, ko je med drugim na drogu pred DZ zastavo dotedanje Socialistične republike Slovenije zamenjala zastava novonastale države Slovenije. Na tej slovesnosti je takratni predsednik republike Milan Kučan zaključil svoj govor z znamenitimi besedami: "Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan."

A veselje ni trajalo dolgo, saj je že naslednji dan sledila desetdnevna osamosvojitvena vojna. Oblast v Beogradu je želela namreč Slovenijo v SFRJ obdržati s silo, zato je z vojsko želela zasesti mejne prehode Slovenije s sosednjimi državami. Temu sta se uprli slovenska Teritorialna obramba in slovenska policija. Prvi oboroženi spopadi so se začeli 27. junija, končali pa 7. julija 1991, ko je bil na Brionih ob posredovanju Evropske skupnosti dosežen sporazum, ki je predvidel tudi trimesečni moratorij na osamosvojitvene aktivnosti. A še preden je to obdobje poteklo, so oblasti v Beogradu spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v SFRJ, zato so začele s postopnim umikom. Zadnji vojak jugoslovanske vojske je tako Slovenijo zapustil v noči s 25. na 26. oktober 1991. Zato 25. oktobra zaznamujemo dan suverenosti.

Prizadevanja za samostojno državo od konca 80. let

Prizadevanja za uvedbo demokratičnega sistema in samostojne države so se sicer začela že konec 80. let prejšnjega stoletja. Prvi prispevki za slovenski nacionalni program so bili predstavljeni v 57. številki Nove revije, ki je izšla februarja 1987. Pozneje so novonastale demokratične stranke zahtevale demokratične spremembe in lastno državo tudi v t. i. Majniški deklaraciji.

Prizadevanja so nato v nekaj letih pripeljala do prvih večstrankarskih volitev, ki so potekale aprila 1990.

Na volitvah v družbenopolitični zbor, najpomembnejši organ skupščine, predhodnice zdajšnjega državnega zbora, je zmagala koalicija demokratično izvoljenih strank, Demokratična opozicija Slovenije (Demos). Demos je po zmagi na volitvah sestavil prvo slovensko vlado, ki je bila imenovana 16. maja 1990. Na novembrskem sestanku delegatov in ministrov koalicije Demos v Poljčah je padla odločitev o izvedbi plebiscita.

Skladno s sprejetim zakonom je plebiscit potekal 23. decembra 1990. Plebiscitarno vprašanje je bilo: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" Na to vprašanje je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, kar je 88,5 odstotka vseh volivcev.

Izide plebiscita so nato uradno razglasili čez tri dni, 26. decembra, zato vsako leto na ta dan obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik in dela prost dan.