STA novice / Po spremembi zakonodaje v tem šolskem letu več vzgojnih opominov (tema)

Na šolah so imeli glede uporabe elektronskih naprav večinoma pravila postavljena že prej, je pa jeseni uveljavljena novela zakona o osnovni šoli "poenotila prakso in dala šolam jasnejšo pravno podlago", je za STA pojasnil predsednik ene od sindikalnih konferenc v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Dušan Nemec, sicer učitelj na OŠ Bogojina. Zaradi jasnih pravil je tako po njegovih navedbah tudi manj sporov z učenci in starši.

Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič je ob tem ocenila, da se je po zakonski spremembi tudi javnost začela bolj zavedati škodljivosti pretirane rabe zaslonov. "Starši so pravzaprav naklonjeni temu, da so otroci vsaj v šoli brez telefonov, tudi v šoli v naravi, na taborih, dnevih dejavnosti, saj to pomeni boljšo socializacijo in manj stisk, ki jih po povzroča pretirana raba telefonov," je dejala.

Mihelič ni seznanjena, da bi zaradi teh ukrepov prihajalo do sporov s starši. Tudi ravnatelj OŠ Škofljica Roman Brunšek je za STA dejal, da starši ta ukrep večinoma razumejo. "Seveda je kakšen klic, da bi želeli dobiti mobilni telefon isti dan, ampak jim razložimo, da v skladu s šolskimi pravili to ne gre. So pa starši, ki to zelo dobro razumejo in pustijo mobilni telefon v naši pisarni kar precej časa," je pojasnil. Na njihovi šoli opažajo, da je uporaba telefonov denimo med odmori v upadu, v tem šolskem letu so jih morali zaseči zelo malokrat, je dodal.

Pregledi šolskih torb zaradi suma prinašanja tobačnih izdelkov in petard

Tudi do pregledov šolskih torb in omaric, kar je nova zakonodaja natančneje opredelila, po navedbah Nemca prihaja redko. "Ocenjujemo, da je pomembna predvsem možnost ukrepanja, saj prej pravna podlaga ni bila dovolj jasna," je pojasnil. Prihaja pa po njegovih navedbah ponekod do dilem pri presoji, kaj pomeni "utemeljen sum", in do bojazni pred konflikti s starši. Omenil je tudi potrebo po natančnem dokumentiranju postopka.

Mihelič je v zvezi s tem dejala, da imajo zaradi natančneje predpisanih protokolov in obveznih poročil sicer nekaj dodatnih obremenitev, a to vidi kot zaščito šole pred "zaščitniškimi starši, ki menijo, da smo otroku neutemeljeno pregledovali torbo". Kot je navedel Brunšek, so se pri njih za preglede v letošnjem šolskem letu odločili štirikrat, in sicer zaradi elektronskih cigaret in fug ter v prednovoletnem času petard. Ukrep so izpeljali korektno in ni bilo nobenih težav ne z učenci ne s starši, je zatrdil.

Prav tako iz prvih odzivov s šol po besedah Nemca izhaja, da se razmeroma redko uporablja ukrep umika motečega učenca iz razreda, ki je možen predvsem pri hujših vedenjskih težavah ali nasilnem vedenju. Učitelji to možnost večinoma pozdravljajo, ker prej pogosto niso imeli učinkovitih takojšnjih ukrepov, je pojasnil. Opozoril pa je na kadrovske omejitve oz. vprašanje, kdo prevzame učenca in kako zagotoviti nadaljnje delo z njim. Težava je tudi pomanjkanje ustreznih prostorov, pa tudi nevarnost, da bi bil ukrep uporabljen "prepogosto in brez dodatne strokovne podpore".

Mihelič je zatrdila, da zelo skrbno bdijo nad tem, kolikokrat na šoli uporabijo ta ukrep. Poudarila pa je, da je s tem ukrepom poskrbljeno za posameznika, ki lahko v varnem okolju opravi dodeljeno nalogo, obenem pa se omogoči normalno delo otrokom v razredu.

Po spremenjeni zakonodaji izrečenih več vzgojnih opominov

Z letošnjim šolskim letom so začele veljati tudi spremembe pri vzgojnih opominih, ki jih lahko šola ob hujših kršitvah izreče brez postopnega ukrepanja, po novem pa veljajo 12 mesecev in se bodo lahko prenesli v naslednje šolsko leto. Celovitih analiz o tem, ali je sprememba vplivala na število vzgojnih opominov, ni, a na šolah ugotavljajo, da je opominov veliko več. Po navedbah Brunška se je število izrečenih drugih vzgojnih opominov na njihovi šoli podvojilo.

Mihelič ocenjuje, da je veliko več vzgojnih opominov tudi za to, ker se ti po novem izrečejo tudi za 15 ali več ur neupravičenih izostankov od pouka.

Na izrek opomina imajo starši po novem možnost ugovora, "kar žal tudi izkoristijo in včasih povsem neupravičeno", je dejal Brunšek. Kot je pojasnil, se starši v ugovorih ne strinjajo s kršitvami in njihovo težo, medtem ko na sam postopek pri njih ni bilo ugovorov. Komisija na njihovi šoli je letos oba ugovora zavrgla kot neutemeljena.

V primeru treh opominov ima ravnatelj po zakonu možnost odrediti drugačen način dela za otroka, denimo prešolanje ali organizacijo pouka popoldne. "V letošnjem letu je več takih primerov, morda eden na vsako tretjo šolo," je ocenila Mihelič.

Na njeni šoli so imeli dva takšna primera. Starše je obvestila, da mora učenec k pouku prihajati denimo ob 12. uri in določila prostor, učitelji pa so pripravili učno gradivo, po katerem je učenec delal, ko je bil z njim strokovni delavec ali spremljevalec. Učenec ni imel individualnih inštrukcij, je pa učitelj pri posameznem predmetu vsaj enkrat tedensko preveril napredek. Takšen način pouka lahko traja en teden, lahko pa tudi dlje, pri čemer je veliko odvisno od sodelovanja staršev, je pojasnila Mihelič.

Pri novem pravilniku o ocenjevanju zagate predvsem ob omejitvi ustnega spraševanja

Prvi odzivi učiteljev na novi pravilnik o ocenjevanju so bili po navedbah Nemca mešani. "Del učiteljev pozdravlja manj administrativnih obremenitev in več možnosti za kakovostnejše ocenjevanje, nekateri opozarjajo na prehitro uvedbo pravilnika oz. uvedbo sprememb med šolskim letom, pojavljajo se vprašanja o enotnosti kriterijev med šolami, nekateri menijo, da lahko manjše število ocen zmanjša objektivnost končne ocene," je naštel.

Po besedah Mihelič učitelji poročajo predvsem o večji avtonomiji pri ocenjevanju, kot problematično pa izpostavljajo, da na dan, ko učenci pišejo pisni preizkus znanja, ne sme biti ustnega spraševanja, kar je težava predvsem pri predmetih z manj urami na teden. Podobne zagate s svoje šole je omenil tudi Brunšek.

Medpredmetno ocenjevanje, ki ga pravilnik omogoča, je po navedbah Nemca za zdaj še precej omejeno, bolj pogosto se pojavlja pri projektnih dnevih, raziskovalnih nalogah in naravoslovnih oz. interdisciplinarnih projektih. Kot je pojasnil, je večina šol še v fazi preizkušanja in priprave kriterijev. Kot glavne izzive pri tem vidi zahtevno usklajevanje med učitelji, pripravo skupnih meril ocenjevanja, časovno organizacijo in vprašanje evidentiranja ocen. "Verjetno bo potrebnih še nekaj let, da bo medpredmetno ocenjevanje zares zaživelo v širši praksi," je ocenil. Tudi Brunšek je pojasnil, da na njihovi šoli medpredmetno ocenjevanje še ni zaživelo.