STA novice / Po referendumu možen ugovor zaradi dela volilnih organov, nepravilnosti v kampanji ali nepoštenosti postopka (dopolnjeno) (tema)

Varstvo pravice glasovanja je bilo v zakonu o referendumu in ljudski iniciativi s spremembo marca 2024 usklajeno tudi z ustavno odločbo glede referendumskega spora iz leta 2018, ko je ustavno sodišče presojalo pritožbe zaradi nepravilnosti v kampanji pred referendumom o drugem tiru.

Zatrjevane nepravilnosti je treba v ugovoru konkretno opisati

Zakon tako določa, da lahko vsak volivec v desetih dneh po izvedbi referenduma vloži ugovor pri Državni volilni komisiji (DVK), in sicer zaradi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov na referendumu, razen nepravilnosti, ki so nastale pri delu DVK, ali nepravilnosti v referendumski kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem ali nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka.

Zatrjevane nepravilnosti je treba v ugovoru natančno in konkretno opisati. DVK lahko sicer tudi po uradni dolžnosti ugotovi obstoj navedenih nepravilnosti, določa zakon.

DVK se do zatrjevanih nepravilnosti iz ugovorov in do nepravilnosti, ugotovljenih po uradni dolžnosti, opredeli v aktu o izidu glasovanja na referendumu in o izidu referenduma, v katerem navede tudi ugovore, ki so bili zavrženi.

Če DVK ugotovi obstoj nepravilnosti, jih odpravi oziroma njihovo odpravo zahteva od volilnih organov. Volilni organi morajo nepravilnosti odpraviti nemudoma oziroma najpozneje v treh dneh od prejema zahteve. Če je volilni organ napačno ugotovil izid glasovanja, lahko DVK sama ugotovi izid glasovanja.

Če nepravilnosti ni mogoče odpraviti, so pa takšne, da so ali bi lahko privedle do nasprotnega končnega izida referenduma, DVK s sklepom delno ali v celoti razveljavi glasovanje, na katerem je prišlo do nepravilnosti, odredi in določi datum ponovnega glasovanja. Pri odločanju o tem DVK upošteva vse, kar vpliva ali bi lahko vplivalo na izid glasovanja, predvsem pa naravo in težo nepravilnosti, volilno udeležbo in razliko v glasovih za in proti.

Večino dosedanjih ugovorov DVK zavrnila kot neutemeljenih

Po spremembi zakona sta bili izvedeni dve referendumski glasovanji. Po posvetovalnih referendumih o evtanaziji, preferenčnem glasu in konoplji junija lani je ugovor na DVK vložil Vili Kovačič, ki je med drugim ocenil, da je referendumski izid neustaven zaradi hkratne izvedbe referendumov z evropskimi volitvami. V obrazložitvi je ugovarjal tudi vsebini referendumskih vprašanj in ukinitvi preko 400 volišč v zadnjem desetletju.

DVK je ugovore zavrnila kot neutemeljene, saj volilni organi nimajo pooblastil glede določitve datumov referendumov in postavljanju referendumskih vprašanj. V zvezi z očitkom o manjšem številu volišč pa so ugotovili, da ne gre za vsebino ugovora, ki ga dopušča zakon.

Po majskem zakonodajnem referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti pa je DVK prejela šest ugovorov. Trije so se nanašali na zavrnitev zahtev za posebne oblike glasovanja, a je DVK vse zavrnila kot neutemeljene, v enem primeru, ker vlagatelj ni bil državljan Slovenije, v dveh pa, ker vlagatelja nista pravočasno oddala vloge za tako glasovanje. V dveh primerih je šlo za opozorila o nepravilnostih na voliščih. V enem primeru DVK teh ni ugotovila, v enem pa je ugotovila, da je bila ena glasovnica neveljavna in je DVK sama spremenila izid.

Ugovor je vložil tudi Vili Kovačič in se v ugovoru skliceval na kršitve, ki se nanašajo na referendumsko kampanjo, kar je po njegovem mnenju vplivalo tudi na referendumski izid. DVK je ugotovila, da ne gre za vsebino ugovora, ki ga dopušča zakon o referendumu, saj volivec ne navaja nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov. Ugovor je zavrnila kot neutemeljen.

Volivci se lahko obrnejo tudi na vrhovno sodišče

Zoper sklep DVK je mogoče vložiti tožbo, in sicer lahko vlagatelj ugovora v 15 dneh po objavi akta o izidu glasovanja v uradnem listu vloži tožbo na vrhovno sodišče. V tem roku lahko tožbo na vrhovno sodišče vloži tudi volivec, ki izkaže, da je za nepravilnosti, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v ugovoru, izvedel šele po izteku roka za vložitev ugovora na DVK in da zanje pred iztekom roka za vložitev ugovora ni mogel vedeti.

Ko gre za sklep DVK o razveljavitvi glasovanja, lahko vsak volivec vloži tožbo na vrhovno sodišče. Tožba se lahko vloži zaradi kršitev zakona ali zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja. Tožba zadrži izvršitev sklepa o razveljavitvi glasovanja, je navedeno v zakonu.

Vsak volivec lahko v 15 dneh po objavi akta o izidu glasovanja tudi vloži tožbo na vrhovno sodišče zaradi nepravilnosti, ki so nastale pri delu DVK, v referendumski kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem ali zaradi nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka, niso pa nastale pri izvajanju opravil volilnih organov na referendumu.

Po zakonskih določbah vrhovno sodišče v teh primeru odloča v senatu treh sodnikov, odločanje v teh primerih pa je nujna zadeva. Vrhovno sodišče odloči o tožbi po izvedeni glavni obravnavi najkasneje v 30 dneh od prejema odgovora na tožbo ali izteka roka za odgovor na tožbo, še določa zakon.

Če vrhovno sodišče ne ugotovi nepravilnosti ali če ugotovi nepravilnosti, ki niso privedle ali niso mogle privesti do nasprotnega končnega izida referenduma, ali nepravilnosti, ki po svoji naravi niso v temeljih prizadele poštenosti referendumskega postopka, tožbo zavrne.

Če pa ugotovi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov na referendumu ali nepravilnosti v referendumski kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem, ki so ali bi lahko privedle do nasprotnega končnega izida referenduma, ali nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka, tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi akt o izidu glasovanja, delno ali v celoti razveljavi glasovanje na referendumu in odredi ponovno glasovanje.

Če vrhovno sodišče ugotovi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov na referendumu, ki jih je mogoče odpraviti s sprejetjem novega akta o izidu glasovanja, vrhovno sodišče tožbi ugodi, delno ali v celoti odpravi omenjeni akt in DVK naloži sprejetje novega akta skladno z odločbo vrhovnega sodišča.

Zoper odločitve vrhovnega sodišča v zvezi s temi primeri ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva, še določa zakon.