STA novice / Bruselj z načrtom za odpravo odvisnosti EU na področju redkih zemelj (dopolnjeno)

Evropska komisija bo v začetku prihodnjega leta ustanovila Evropski center za kritične surovine, ki bo zagotavljal tržne informacije, usmerjal in financiral strateške projekte z uporabo prilagojenih orodij v sodelovanju z zasebnimi in javnimi partnerji ter deloval kot upravljavec portfelja za diverzificirane in odporne dobavne verige, med drugim prek skupnega nakupovanja in skladiščenja, so v sporočilu za javnost navedli na komisiji.

Da bi zaščitili industrijo pred geopolitično nestabilnostjo in nihanjem cen ter hkrati povečali ozaveščenost o možnem pomanjkanju, bo ta platforma za surovine olajšala prizadevanja podjetij za združevanje povpraševanja, skupni nakup strateških surovin in sklepanje pogodb o odkupu.

Kot so pojasnili v Bruslju, trenutno potekajo usklajevanja z državami članicami glede usklajenega pristopa EU k zalogam kritičnih surovin, pilotni program pa naj bi začel delovati v začetku leta 2026.

Za zaščito enotnega trga in krepitev odpornosti dobavne verige akcijski načrt obenem predvideva spremljanje, usklajevanje v kriznih razmerah in obrambo pred sovražnim vmešavanjem.

Predvidena je tudi sprememba evropskega akta o kritičnih surovinah. Ta bo po napovedih razširila zahteve za označevanje proizvodov in spodbuja recikliranje odpadkov iz predpotrošniške faze za trajne magnete, tj. materialov, ki se izgubijo med proizvodnjo, kot so ostanki, odrezki in pokvarjeni proizvodi. Delež recikliranih materialov v trajnih magnetih bo podprl recikliranje v EU.

Komisija bo v okviru akcijskega načrta obenem spodbujala projekte s področja kritičnih surovin tako v Evropi kot zunaj nje. Z mobilizacijo finančnih instrumentov za zmanjševanje tveganj in odpravo regulativnih ovir bo pospešila strateške projekte, ki imajo potencial za zmanjšanje odvisnosti EU do 50 odstotkov do leta 2029.

Bruselj bo tako v naslednjih 12 mesecih zagotovil do tri milijarde evrov sredstev za podporo konkretnim projektom, ki lahko na kratek rok zagotovijo alternativne vire oskrbe s kritičnimi surovinami.

Komisija, Evropska investicijska banka in države članice že sproščajo finančno podporo za prednostne projekte, kot sta projekt Vulcan za pridobivanje litija v Nemčiji in projekt Greenland Resources za pridobivanje molibdena v Malmbjergu na Grenlandiji.

EU bo v okviru načrta prav tako poglobila sodelovanja s podobno mislečimi partnerji in tako diverzificirala oskrbo s kritičnimi surovinami. Komisija bo pri tem gradila na obstoječih 15 strateških partnerstvih, podpisanih z državami, bogatimi z naravnimi viri, med katerimi je najnovejše partnerstvo z Južno Afriko.

Bruselj bo začel tudi pogajanja z Brazilijo. Prav tako pa pripravlja posebne investicijske okvire za integrirane vrednostne verige kritičnih surovin z Ukrajino, Zahodnim Balkanom in svojimi južnimi sosedami v Sredozemlju.

Z akcijskim načrtom RESourceEU si EU zagotavlja orodja, ki jih potrebuje za pospešitev lastne proizvodnje in diverzifikacijo oskrbe s kritičnimi surovinami, je ob predstavitvi načrta dejal za industrijo pristojni evropski komisar Stephane Sejourne. "V tej globalni tekmi za surovine, ki jih naše industrije najbolj potrebujejo, je RESourceEU gonilo naše industrijske suverenosti in temelj evropske gospodarske varnosti," je dejal.

Cilj Evropske komisije je predvsem odprava odvisnosti od redkih zemelj iz Kitajske. Kitajska je vodilna dobaviteljica redkih zemelj na svetu, ki so ključne za proizvodnjo sodobnih tehnologij, vključno s pametnimi telefoni, vetrnimi turbinami, električnimi vozili in vojaško opremo.

Kitajska je v začetku oktobra uvedla omejitve izvoza tehnologij in izdelkov iz redkih zemelj. Sklenila je, da bo izvoz mogoč le na podlagi predhodne odobritve kitajskih oblasti oziroma pridobitve posebnih dovoljenj. Ta poteza je pretresla trge, nato pa je Peking napovedal enoletni odlog uvedbe omejitev. Kitajska od aprila za izvoz redkih zemelj zahteva posebna dovoljenja.

Komisija je danes obenem predstavila posodobljeno strategijo za zagotavljanje gospodarske varnosti. Ta temelji na strategiji za gospodarsko varnost iz leta 2023, ki je določila splošne cilje, in sicer spodbujanje prednosti na področju industrijske politike, zaščito evropskih interesov in partnerstvo s podobno mislečimi državami.

Posodobljena strategija poziva k lažji uporabi orodij, ki so že na voljo EU, kot so nadzor nad tujimi naložbami, izvozne omejitve in diverzifikacija dobaviteljev - ter po potrebi k dodajanju novih.

"Evropa ostaja zagovornica odprte trgovine in globalnih naložb, vendar odprtost brez varnosti postane ranljivost," je ob predstavitvi opozoril evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič. "Da bi ostali odporni v spreminjajočem se geopolitičnem in geoekonomskem okolju, moramo svoja orodja uporabljati bolj strateško in odločno, hkrati pa razvijati nova, da bi okrepili našo gospodarsko varnost," je dodal.