STA novice / DS bo zahteval oceno ustavnosti dela zakona o zdravstveni dejavnosti

V predlogu zahteve so poudarili, da je novela, ki naj bi prispevala k izboljšanju in stabilizaciji javnega zdravstvenega sistema, povzročila nasprotno - sistemsko nestabilnost, pravno negotovost in nesorazmerne posege v ustavne pravice zdravstvenih delavcev, koncesionarjev in pacientov.

Izpodbijane določbe po oceni pobudnika kršijo načela pravne države, enakosti pred zakonom, svobodne gospodarske pobude in svobode dela. Med najbolj sporne ukrepe sodijo absolutna prepoved statusnega preoblikovanja koncesionarjev, ki jim onemogoča organizacijsko preoblikovanje (npr. iz samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo), saj bi s tem samodejno izgubili koncesijo, ter uvedba po njihovem mnenju nejasnega in pravno nedorečenega pojma "dejanski lastnik", na katerega je vezana veljavnost koncesije, so navedli v sporočilu.

Ker zakon ne določa jasno, kdo ta oseba je, se po mnenju pobudnika ustvarja pravna negotovost, tveganje arbitrarnosti in možnost nenadnih odvzemov koncesij brez jasnih kriterijev. Pobudnik je posebej opozoril na dvojna merila pri obravnavi javnih zavodov in koncesionarjev, čeprav opravljajo isto javno službo. Koncesionarji morajo po noveli vse izvajalce javnega programa zaposliti, medtem ko javni zavodi lahko še naprej sodelujejo s pogodbenimi sodelavci. Takšna ureditev po mnenju pobudnika krši načelo enakosti pred zakonom in temelji na pavšalnih očitkih o domnevnih privilegijih koncesionarjev.

Novela posega tudi v pravice zdravstvenih delavcev, saj uvaja obvezno vključevanje v 24-urno neprekinjeno zdravstveno varstvo, ne glede na voljo delavca, specializacijo ali pogodbo o zaposlitvi, neupoštevanje pa se kaznuje z globo. Takšna ureditev pomeni obliko prisilnega dela, kar je v nasprotju z ustavno zagotovljeno svobodo dela, so navedli v DS. Pobudnik opozarja, da bo to povzročilo dodatno obremenitev, izgorelost in odliv strokovnega kadra iz javnega sistema ter posledično ogrozilo tudi varnost pacientov.

Novela prinaša tudi stroge omejitve dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev v javnih zavodih, saj praktično prepoveduje opravljanje tržne dejavnosti zunaj matičnega zavoda. Po oceni pobudnika takšna prepoved ne rešuje pomanjkanja kadra, temveč ga povečuje in zmanjšuje dostopnost zdravstvenih storitev v regijah zunaj večjih centrov.

Poleg tega novela po oceni državnih svetnikov krši tudi načelo varstva zaupanja v pravo, saj obstoječim izvajalcem, ki so desetletja delovali skladno z zakonodajo, nalaga izpolnjevanje novih in finančno zahtevnih pogojev v zelo kratkih rokih (od 12 do 30 mesecev). Takšna ureditev po mnenju pobudnika ni le nepravična, temveč predvsem za manjše izvajalce tudi neizvedljiva in vodi v zapiranje ambulant ter centralizacijo zdravstvene oskrbe, s čimer se zmanjšuje dostopnost za paciente.

Državni svetniki so podprli predlog zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti določb c) in č) ter e) točke osmega odstavka 5. člena, desetega odstavka 29. člena, drugega odstavka 29.c člena, prvega, tretjega in četrtega stavka tretjega odstavka ter petega odstavka 42. člena, 7. točke prvega odstavka 44.f člena, 2. točke prvega odstavka 44.č člena, tretjega odstavka 44.č člena, 8. točke prvega odstavka 44.j člena, 51.a člena ter 53.b člena ter prvega, drugega, tretjega in šestnajstega odstavka 46. člena ter drugega in tretjega odstavka 47. člena novele zakona o zdravstveni dejavnosti.