STA novice / Fiskalni svet z novimi opozorili glede proračunskega primanjkljaja

"Enako kot fiskalni svet je tudi Evropska komisija ocenila, da rast neto izdatkov v letošnjem letu bistveno presega rast, določeno s srednjeročnim fiskalno-strukturnim načrtom. Podobna je ocena za leto 2026. Evropska komisija kot fiskalni svet opozarja vlado, da se povečuje tveganje nespoštovanja dovoljene skupne rasti neto izdatkov v obdobju načrta. Vlado poziva k sprejemu ukrepov, ki bodo zagotovili skladnost fiskalne politike z načrtom in ohranili srednjeročno vzdržnost javnih financ," so v najnovejši publikaciji zapisali v fiskalnem svetu.

Državni proračun je imel v prvih 11 mesecih letos 982 milijonov evrov primanjkljaja brez interventnih ukrepov, medtem ko je imel v enakem obdobju lani presežek v višini 61 milijonov evrov. Po osveženi oceni realizacije ministrstva za finance naj bi ta primanjkljaj v celem letu znašal okoli 1,83 milijarde evrov, medtem ko je lani dosegel okoli 200 milijonov evrov.

Prihodki brez interventnih ukrepov so bili v prvih 11 mesecih leta medletno višji za 2,8 odstotka, medtem ko je rast v enakem obdobju lani znašala 7,5 odstotka. Ključni razlog za počasnejšo dinamiko prihodkov so po navedbah fiskalnega sveta nižji prihodki od davka na dohodek pravnih oseb. Medletni upad je predvsem posledica visoke osnove, saj je bil lani poračun med najvišjimi, odkar so razpoložljivi podatki. Mesečne akontacije so bile podobno visoke kot lani.

K skromnejši rasti prihodkov od dohodnine je prispevala nižja rast mase bruto plač in s tem dohodnine od dohodka od zaposlitve. Upočasnitev je izhajala tudi iz dejstva, da so bili letos dohodninski razredi usklajeni z inflacijo, v lanskem letu pa ne. Dodaten razlog za nižjo rast prihodkov od dohodnine so še nižji prihodki od dohodnine od dejavnosti. Tudi to je posledica visoke osnove iz lani, ko je bil poračun med najvišjimi doslej, so zapisali v fiskalnem svetu.

Rast prihodkov od DDV je bila nekoliko višja. Prihodki od trošarin so bili medletno nižji že od začetka lanskega leta, zlasti zaradi upada prodanih količin dizla in cigaret. Prihodki od evropskih sredstev so bili medletno višji za okoli pet odstotkov. Novembra je Slovenija prejela sredstva četrtega zahtevka načrta za okrevanje in odpornost, od česa je bilo do konca novembra knjiženih 165 milijonov evrov nepovratnih sredstev od skupaj prejetih 400 milijonov evrov. Med prihodki državnega proračuna so sicer knjižena le nepovratna sredstva.

Rast odhodkov brez interventnih ukrepov je v 11 mesecih leta znašala 11,1 odstotka, lani v tem obdobju so bili višji za 7,7 odstotka. K temu so največ prispevali stroški dela, ki so bili medletno višji za več kot desetino zlasti zaradi začetka uvajanja novega plačnega sistema. "Pričakujemo, da se bo njihova rast decembra še dodatno okrepila zaradi izplačila zimskega regresa," je zapisal fiskalni svet.

Pomembno so k rasti prispevali še transfer za izvajanje javne službe v linijskem prometu in nadomestilo Termoelektrarni Šoštanj. Investicije so bile medletno višje za okoli petino. Za uresničitev osvežene ocene celoletne realizacije bi morale biti decembra medletno višje za okoli 80 odstotkov, so opozorili. Približno polovica letošnje rasti je posledica višjih investicij na področju obrambe, ki so predstavljale dobro četrtino vseh investicij. Investicije v železniško infrastrukturo so bile medletno višje za okoli tri odstotke, medtem ko so investicije v cestno infrastrukturo ostale medletno nižje.

Pomemben del investicijske aktivnosti države poteka izven državnega proračuna, tudi preko proračunskih skladov. Slednji so letos povečali obseg investicijske porabe za okoli 80 odstotkov na 570 milijonov evrov, kar je približno polovica celotne vrednosti letošnjih investicij, realiziranih preko državnega proračuna.

Prilivi v sklad za obnovo so v 11 mesecih znašali okoli 360 milijonov evrov. Sklad je konec novembra razpolagal z okoli 700 milijonov evrov. Iz sklada je bilo v 11 mesecih izplačanih okoli 220 milijonov evrov, glavnina za lokalno infrastrukturo, nadomestitveno gradnjo, državno cestno infrastrukturo in za sanacijo vodne infrastrukture. Poleg sredstev sklada je bilo za obnovo izplačanih še okoli 70 milijonov evrov iz državnega proračuna, v prevladujoči meri financiranih s sredstvi solidarnostnega sklada EU.