STA novice / Odbora DZ za preveritev sofinanciranja medicinskih pripomočkov v odnosu do cen na trgu

Po sprejetih sklepih, ki so jih predlagale koalicijske poslanske skupine, naj Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) skupaj z oftalmološko stroko tudi preveri, ali starostna meja 63 let ustreza za predpis očal zaradi starovidnosti. Predlagali so preučitev možnosti, da se starostna meja zniža na 60 let.

V SDS so v zahtevi za sklic skupne nujne seje opozorili, da se kljub zakonsko zagotovljeni pravici do medicinskih pripomočkov številni državljani, zlasti invalidi, slepi, slabovidni, gluhi in naglušni, soočajo z visokimi doplačili, dolgimi postopki, omejevanjem standardnih pripomočkov in finančno nedostopnostjo sodobnih sredstev za dostojno in polno življenje. Posamezniki z nizkimi dohodki se pogosto odločajo za pripomočke nizke vrednosti in slabše kakovosti, je v predstavitvi zahteve povedal poslanec SDS Jožef Lenart.

V SDS po njegovih navedbah vidijo kot nujno, da država tem ljudem pride naproti z višjim sofinanciranjem pri nakupu medicinskih pripomočkov. Določena pravila bi se morala prilagoditi oziroma postati bolj življenjska, so pozvali.

Glede na njihove predloge sklepov, ki pa jih odbora nista podprla, bi se delež povračila ZZZS pri nakupu očal zvišal za 20 odstotkov. Delež povračila pri nakupu slušnih aparatov bi se zvišal za 30 odstotkov. Prav tako so predlagali pregled meril, ki opredeljujejo standardne in nadstandardne invalidske vozičke, ter uvrstitev vozičkov v vrednosti do 4000 evrov v skupino standardnih električnih invalidskih vozičkov.

Na ministrstvu za zdravje so navedli, da se sredstva za medicinske pripomočke povečujejo. "Trditev, da ni poskrbljeno za ljudi, ki potrebujejo medicinske pripomočke, ne vzdrži," je zatrdil državni sekretar na ministrstvu Denis Kordež. Če je medicinsko utemeljeno, da zavarovanec potrebuje določen tip električnega invalidskega vozička, pa tega po njegovem zagotovilu tudi dobi.

ZZZS je za sofinanciranje medicinskih pripomočkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja leta 2020 namenil 78 milijonov evrov, letos pa bo ta znesek po oceni znašal že 167 milijonov evrov, je poudarila Ana Vodičar z zavoda.

Pri Varuhu človekovih pravic pa so zapisali, da na načelni ravni lahko pritrdijo navedbam, da je dostop do medicinskih pripomočkov v nekaterih primerih omejen. Pristojne so v preteklosti že pozivali k ukrepanju, pri svojih priporočilih pa bodo vztrajali in dostopnost medicinskih pripomočkov pozorno spremljali še naprej.

Branko Gornjec iz Društva gluhih in naglušnih Pomurje je povedal, da za polno življenje potrebuje kakovosten slušni aparat, ki je osnova za uporabo drugih tehničnih pripomočkov. Tudi če bi se delež povračila pri nakupu slušnih aparatov zvišal za 30 odstotkov, kot so predlagali v SDS, to po njegovem opozorilu še vedno ne bi bilo dovolj.

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije po besedah njene predsednice Sonje Pungertnik občasno prejme pritožbe nad visoko ceno očal. Zaradi tega jih uporabniki ne menjajo tako pogosto, kot bi jih morali, kar vpliva na njihov vid.

V razpravi poslancev je Dean Premik iz Svobode ocenil, da predlagani sklepi SDS "ne pijejo vode". Tako je denimo v povezavi s ceno za očala dejal, da je glavna težava strošek denimo zaradi nadstandardnih okvirov, ne pa zaradi same dioptrije. Pri predlaganih sklepih SDS, povezanih z znižanjem starostne meje pri pravici do očal s korekcijskimi stekli in z električnimi vozički, pa je menil, da je pomembno stališče stroke, ne pa politike.

Anton Šturbej iz SDS je medtem izrazil prepričanje, da je treba slediti razvoju medicinskih pripomočkov. Njihova cena in standard po njegovih ugotovitvah pogosto ne sledita pričakovanjem. Tako se denimo nekateri uporabniki slušnih aparatov lahko pogovarjajo z eno osebo, če pa v pogovoru sodeluje več ljudi, mu ne morejo slediti, je ilustriral.