STA novice / Odbor DZ soglasno potrdil predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih

Po predlogu zakona je gluhoslepota opredeljena kot samostojna invalidnost, ki pomeni hkratno okvaro vida in sluha, da se okvarjeni čuti ne morejo medsebojno nadomeščati. Predlog med drugim opredeljuje pravico do svobodne uporabe in razvoja jezika gluhoslepih ter osebam z gluhoslepoto zagotavlja pravice do rabe jezika in izražanja, do individualne podpore in pomoči pri komunikaciji.

Gluhoslepim podeljuje tudi pravico do tolmača pred javnimi institucijami, ki morajo tolmača zagotoviti po uradni dolžnosti. Pravico do tolmača po lastni presoji pa lahko oseba z gluhoslepoto uveljavlja v obsegu 480 ur na leto, šolajoča oseba z gluhoslepoto pa v obsegu 720 ur na leto. O slednji pravici presoja center za socialno delo (CSD), delo tolmača po lastni presoji pa bi oseba plačala z vavčerjem, ki ga izda CSD.

Predlog predvideva tudi brezplačno učenje jezika gluhoslepih za osebne asistente oseb z gluhoslepoto ter ustanovitev sveta za jezik gluhoslepih, ki ga imenuje vlada. Pravice tega zakona, ki naj bi se začel uporabljati 1. januarja 2026, in zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika se izključujejo.

Po oceni predlagatelja bi za izvajanje zakona potrebovali dva milijona evrov proračunskih sredstev letno. Predvidevajo, da bi pravico do tolmača po lastni presoji glede na medicinsko in funkcionalno oceno lahko koristilo do 200 oseb.

Poslanka Svobode Andreja Živic je v imenu predlagatelja dejala, da gre pri predlogu zakona za zgodovinski prelom. Z ustavno spremembo leta 2021 je namreč Slovenija postala prva država na svetu, ki je jezik gluhoslepih vpisala v ustavo, s predlogom zakona pa to pravico dejansko uresničujejo. Ob tem je poudarila, da tolmač po lastni presoji ni osebni asistent za gluhoslepoto, saj se storitve osebne asistence ne izključujejo s pravicami po tem predlogu zakona.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je dejal, da ima Slovenija s tem predlogom zakona "edinstveno priložnost, da kot pravna in socialna država izkaže zavezanost človekovim pravicam in postane referenčni zgled dobre prakse pri vključevanju oseb z gluhoslepoto".

Zakonodajno-pravna služba DZ je v svojem mnenju med drugim opozorila, da predlog zakona, ki ureja jezik gluhoslepih, vsebuje bistvene pravne razlike v primerjavi z že veljavnim zakonom o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki bi jih morali predlagatelji jasno obrazložiti, da ne bi prišlo do kršitve načela enakosti pred zakonom. Opozorila je tudi na posamezne kontradiktorne določbe. Med drugim se ji zastavlja vprašanje, kako bo uradna oseba na CSD lahko samostojno ugotavljala, ali izpolnjuje pogoje za gluhoslepoto, saj ti niso enaki tistim, ki jih Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje presoja pri ugotavljanju telesne okvare.

Generalna sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan Simona Gerenčer je izpostavila, da smo z vpisom jezika v ustavo pomembno razmejili tudi znakovni jezik in jezik gluhoslepih, saj slednji potrebujejo drugačen pristop. Komunikacija z njimi namreč lahko poteka le preko dotika. Sprejetje zakona bo pomenilo, da se lahko vzpostavi stroka in da se z gluhoslepimi lahko dela kakovostno in na ta način izboljšuje njihovo življenje.

Predlog zakona sta pozdravila tudi predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Matej Žnuderl in predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Gorazd Orešnik. Slednji je opozoril, da tudi področje znakovnega jezika še ni ustrezno urejeno, saj manjka sistemska ureditev za dostopnost in nadaljnji razvoj slovenskega znakovnega jezika. Opozoril je tudi na nizek komunikacijski dodatek, kar povzroča socialne razlike in občutek neenakosti.

Člani odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide so soglasno sprejeli tudi sklep, s katerim ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in ministrstvu za kulturo predlaga, da preučita možnosti za ureditev sistemskega razvoja slovenskega znakovnega jezika in potrebnost uskladitve določil zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika z določili zakona o uporabi jezika gluhoslepih.