STA novice / Z zakonskimi spremembami do več javnih najemnih stanovanj

Osnutka novega zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj ter novele stanovanjskega zakona sta rezultat posvetovanj na terenu in opredelitve težav, s katerimi se srečujejo občine in lokalni stanovanjski skladi. "Verjamem, da smo osnovne težave z njima naslovili," je v izjavi za medije danes v Ljubljani dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Glavni cilj je v 10 letih zagotoviti gradnjo 20.000 javnih najemnih stanovanj. "Ena od osnovnih težav, ki so jih omenjali predvsem skladi in občine, je pomanjkanje financiranja," je povedal minister.

Tako bi po načrtih proračunska sredstva za obdobje od 2025 do 2034 v višini 100 milijonov evrov letno zagotovil novi zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. Način porabe bi opredelil letni načrt, in sicer bi bil del sredstev, predvidoma vsaj 75 milijonov evrov, namenjenih Stanovanjskemu skladu RS (SSRS) za gradnjo stanovanj v njegovi režiji in nakup stanovanj na trgu ter za skladovo sofinanciranje projektov občin in lokalnih stanovanjskih skladov.

Del sredstev, po osnutku do 25 milijonov evrov letno, pa bi dobila SID banka kot subvencijo obrestne mere, da bi lahko SSRS in lokalnim skladom, občinam in neprofitnim stanovanjskim organizacijam zagotavljala poceni posojila, in sicer z vsaj 30-letno ročnostjo ter enoodstotno obrestno mero.

Novi zakon bi opredeljeval tudi mehanizme za nadzor porabe sredstev po projektih in poročanje o tem DZ, podobno kot določajo drugi zakoni o financiranju določenih področij, ter mehanizme za spodbujanje gradnje, kot so možnost brezplačne odsvojitve zemljišča za gradnjo osebi javnega prava ter ustanovitev služnosti in stavbne pravice na nepremičninah v lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti v korist osebe javnega prava.

Zagotavljanje zemljišč je eden od izzivov, priznava minister in dodaja, da zaključujejo pregled zemljišč v lasti države in občin, ki so primerna za stanovanjsko gradnjo. Zaznali so ji več kot 500 po vsej državi. Izboljšanje pogojev za zagotavljanje zemljišč si Maljevac obeta tudi s spremembo zakona o urejanju prostora, ki ga pripravljajo na ministrstvu za naravne vire in prostor.

Novela stanovanjskega zakona pa bo predvidoma prinesla spremembe glede zaračunavanja neprofitne najemnine, da bi se zagotovilo dovolj sredstev za vzdrževanje teh stanovanj.

"Občine tovrstna stanovanja velikokrat dojemajo kot breme, marsikatere se odločijo tudi za prodajo. Tudi zaradi tega se v zadnjih 20 letih fond javnih najemnih stanovanj ni povečeval," je dejal minister.

Neprofitna najemnina oz. po novem najemnina za javno najemno stanovanje, ki je po oceni ministrstva trenutno močno podcenjena, bi po novem vključevala dodatek za vzdrževanje, ki bi bil višji pri starejših stanovanjih, zvišanje pa bi izvedli postopoma. Za Ljubljano bi se npr. najemnina s sedanjih od 3 do 6,5 evra zvišala na 5 do 7 evrov na kvadratni meter. Skupni prihodki od teh najemnin naj bi bili po oceni ministrstva višji za od 20 do 40 odstotkov.

Zvišanje bi kompenzirali s subvencijami, pri čemer je predvideno, da bi po novem subvencije tržne najemnine zagotavljale občine (zdaj jih država), subvencije najemnine za javna najemna stanovanja pa država (zdaj jih občine).

Zaradi spremembe neprofitne najemnine se bi izdatki države za subvencije povečali, in sicer z 12,8 milijona evrov v letu 2025 postopoma na 20,4 milijona evrov v letu 2030, navaja osnutek novele.

Občine so lani za subvencije najemnine za neprofitna stanovanja namenile okoli 14 milijonov evrov, država pa za subvencioniranje tržne najemnine 10,7 milijona evrov.

Predvidene so tudi spremembe glede razpisov za oddajanje teh stanovanj, da bi bili postopki hitrejši in da bi imele občine bolj proste roke pri postavljanju pogojev. Med drugim bi ukinili obvezne prednostne kategorije, ki jih ni mogoče preveriti v javnih evidencah, in ocenjevanje stanovanjskih razmer, ki zahtevajo ogled na terenu, ter zmanjšalo število prednostnih kategorij. Tako bi bilo del stanovanj, po osnutku polovico, treba oddati socialno šibkejšim (lista A), del pa širši populaciji (lista B), pri čemer bi se lahko postavilo specifične pogoje za doseganje posameznih ciljev, kot je zagotoviti stanovanje mladim ali določenemu profilu zaposlenih.

Novela bi po osnutku med drugim tudi spremenila pogoje za neprofitne stanovanjske organizacije, pri čemer bi lahko status dobile tudi zadruge, uvedla bi se obvezna zunanja revizija poslovanja ter nadzor nad oddajanjem javnih najemnih stanovanj.

Ministrstvo pripravlja tudi nov nacionalni stanovanjski program, saj se sedanji za obdobje 2015-2025 letos izteče. Minister je poudaril, da je bilo za izvajanje veljavnega programa namenjenih skupno le 13,8 milijona evrov, medtem ko je aktualna vlada doslej zagotovila 251 milijonov evrov in za naslednjih 10 let načrtuje 100 milijonov evrov letno. Osnutek programa za naslednje desetletno obdobje naj bi bil za javno razpravo pripravljen do pozne jeseni letos.