STA novice / Socialni partnerji podpisali dogovor o predlagani pokojninski noveli (dopolnjeno)

Premier je med cilji, ki so jih zasledovali pri predlagani noveli, izpostavil skrb za ustrezne pokojnine sedanjih upokojencev, skrb, da bo pokojninski sistem vzdržen še dolga leta in da bo javna blagajna lahko izplačevala ustrezne pokojnine tudi v prihodnosti ter skrb za zaupanje mlajših generacij, da bodo pokojnine še naprej ustrezno visoke oziroma dostojne, ko bo prišel njihov čas za upokojitev.

"Vse te tri cilje je bilo treba zložiti v mozaik in ponosen sem, da je to vsem socialnim partnerjem uspelo," je poudaril Golob. Ocenil je, da je dogovor med socialnimi partnerji o pokojninski reformi zmaga dialoga in spoštovanja med akterji.

Uravnoteženost pogajanj se po oceni premierja najbolj kaže v tem, da spremembe ne gredo na škodo sedanjih upokojencev. Po njegovih besedah so predvideni sistemski ukrepi, ko gre za dodatke: varstveni dodatek so administrativno razbremenili, letni dodatek pa sistemsko uredili, "kar pomeni, da ne bo več stvar posamezne vlade in posameznega proračuna". Uvedli so tudi nov zimski dodatek in tako "poskrbeli, da bodo vsi upokojenci poleg sedanjih dodatkov dobili še tako imenovano božičnico," je dejal premier.

Kot je pojasnil, bo prvi zimski dodatek izplačan že v letošnjem letu ob novembrski pokojnini in bo znašal 150 evrov, potem pa se bo dvigoval do leta 2030 za dvajset evrov letno.

Tudi pristojni minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je izpostavil ravnotežje med javnofinančno vzdržnostjo in blaginjo. Opozoril je, da reformo potrebujemo zato, ker se kot družba staramo, s tem pa se bistveno spreminja razmerje med tistimi, ki vplačujejo v pokojninski sistem, in tistimi, ki prejemajo pokojnino.

Kot je dejal, so s socialnimi partnerji "zelo hitro prišli do dveh temeljev, na katerih smo postavljali reformo" in se "dogovorili, da smo vsi skupaj pripravljeni delati nekoliko dlje, ampak ne za slabše pokojnine, in drugič, kako izpeljati to reformo sistema, da bo pripravljena na demografski prehod".

Rešitev so našli v naslednjem konceptu: "V pokoj bomo šli z dobro odmerjeno pokojnino, zato odmerni odstotek postavljamo na 70 odstotkov. Se bo pa ta pokojnina potem zmerneje usklajevala, bolj z inflacijo kot s plačami," je dejal Mesec. S podaljševanjem referenčnega obdobja za izračun osnove za odmero pokojnine na 40 let brez petih najslabših let pa želijo bolj smiselno "uveljaviti princip, da kolikor prispevam v pokojninsko blagajno, toliko solidarnosti bom v višini pokojnine od nje dobil, s čimer sistem postaja tudi bolj pravičen," meni Mesec.

Da ne bi to prizadelo trenutnih upokojencev, ki so imeli slabo odmerjene pokojnine, so prehodna obdobja raztegnili do leta 2035, formulo za usklajevanje celo do leta 2040. V reformo so vnesli tudi ukrepe, ki naslavljajo blaginjo trenutnih upokojencev, ki slabo živijo. Poleg omenjenih dodatkov je izpostavil tudi, da najnižja odmerjena invalidska pokojnina ne bo več znašala 41 odstotkov najnižje pokojninske osnove, ampak 50.

Na očitke, da to ni reforma, pa je dejal, da to res ni taka reforma, proti kateri bi protestiralo 50.000 ljudi, kot je bilo to leta 1999, ali pa bi zaradi nje padla vlada, kot je leta 2012. "To je reforma, kjer smo poskušali s širokim dialogom s socialnimi partnerji, z vlado, z Evropsko komisijo, s predstavniki upokojencev in mladih poiskati ukrepe in oblikovati širok družbeni konsenz," je dejal Mesec.

Minister za finance Klemen Boštjančič je spomnil, da je izvedba reforme zelo pomembna tudi za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost in tako predpogoj za pridobitev evropskih sredstev. Ob tem je dejal, da je mejnike reforme spisala prejšnja vlada, pri čemer je bila po njegovih besedah "zelo ambiciozna".

Stroški, povezani s staranjem prebivalstva, bodo v prihodnjih letih naraščali počasneje, kot bi brez teh sprememb, kar bo ključno prispevalo k večji javnofinančni vzdržnosti pokojninskega sistema, je ocenil.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je ob tem izrazil zadovoljstvo, da so na vladni strani uspeli pokazati razumevanje, da finančna vzdržnost ne bo temeljila na dodatnem obremenjevanju gospodarstva. Dodal je, da si slednjega kot država ne moremo privoščiti.

Prav tako je zadovoljen, da se za upokojence uzakonja božičnica in da so uspeli ohraniti temeljno pravilo pokojninskega sistema, to je 40 let delovne dobe za upokojitev.

Po predlogu pokojninske novele, ki ga je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta, se bo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa bo znašala 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin bodo bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Predvidena pa je tudi božičnica, in sicer že novembra letos.